Arhiv Značk: vaje

REŠITEV SPOMINSKEGA SISTEMA

Prispevek vam vzame 3 min branja in 1 minuto vaj.

Namenjen je vsem, ki razmišljajo o učenju, pomnjenju, kot svoji vseživljenjski sposobnosti učenja. Razkriva nekaj predlogov za razvijanje spomina in rešitev za spominski sistem.

Komu namenjeno?

Prispevek je namenjen vzgojiteljem,  učiteljem, staršem in vsem strokovnim delavcem, ki delajo z ljudmi. Ne glede na generacijo. Tako v šolah in na medgeneracijskih delavnicah smo se v zadnjih letih spraševali, kako preseči naše omejene kapacitete in naš delovni spomin, ki je sposoben shraniti le 7 + 2 elementa. Po navadi menimo, da imamo dober ali slab spomin. Spomin lahko razvijamo in izboljšamo.

7-9 besed, stvari je premalo, mi želimo v spominu ohraniti in priklicati več. ……..KAKO?  ………  Čeprav se nam včasih, katera metoda zdi čudna ali nenavadna, je najbolje, da se samo prepričate, ali deluje. Saj čudne in predvsem domiselne povezave prispevajo k temu, da naši možgani obdržijo informacije, ki si jih želimo zapomniti.  Za učinkovito funkcioniranje si moramo zapomniti dejstva, številke in druge pomembne informacije v življenju. Sami presodite, kako se boste lotili načrta za rešitev svojega spominskega sistema. Morda tudi z vajami za umsko poigravanje. (3 primere vaj/orodij najdete ob koncu prispevka, za več pa sezite po literaturi.)

Kaj je torej naš spomin?

Spomin je skladišče in sposobnost, da poljubne podatke prikliče, in zbira. Po Beyer-ju poznamo tri vrste spomina:

  1. a) Ultrakratkotrajni spomin UKTS
  2. b) Kratkotrajni spomin KTS
  3. c) Dolgotrajni spomin DTS

Vsaka informacija, ki jo človek prejme, prispe najprej v UKTS. Ko se informacija zaradi svoje pomembnosti ohrani dlje, kot 20 s, se prenese naprej v KTS. Tu se ohrani za omejen čas, več minut. Če ostane več kot 20 min, preide naprej v DTS. DTS je dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse podatke, besede, imena. Informacije se pozabijo po 30 min. 5 urah ali 10 dneh, nekatere celo po letih.

Odvisno od pogostosti uporabe informacij, od ponavljanja in od tega kako zapomnljiva je bila informacija.

Kako razvijamo spomin?

Če pri zavestnem učenju za pomnjenje uporabite asociacije, skrajšate čas za učenje za polovico. Možgani delujejo tako, da moramo ustvariti povezave, če si želimo kaj zapomniti. Lahko se učite 6 x hitreje.  A morda se vi ali vaš otrok, še brani uporabe skic, podčrtovanja in opornih asociacij. Morda so za vas bolj uporabne strategije rime in ritma pesniškega jezika. Povezave med številkami in rimami so dober način, da si zagotovite izhodišče za spominjanje. Lahko so to tudi mnemonični izreki, kot npr.: »Skisano vino je zanič.« Ta izrek nam pravilno v spomin prikliče strani neba. Pravilni vrstni red je: Sever, Vzhod, Jug, Zahod.

Vsi se moramo naučiti učiti, razvijati in uporabljati svoj spomin. Naši možgani iščejo, vzpostavljajo in ohranjajo povezave. Zato npr.: če želite ustvariti povezavo, ki vam bo v pomoč pri pomnjenju, se splača sprejeti prvo, kar vam pride na misel. Nekaj, kar je že dobro vtisnjeno v našo zavest, povežemo z neko drugo zamislijo ali s predmetom.

V primeru težav se osredotočimo na tisti predmet, del, ki si ga težje zapomnimo, ki nam povzroča preglavice. Npr.: del besede, ki ga večkrat narobe napišemo. Morda je to del korakov koreografije, kjer zmeraj zaostanemo za drugimi. Raziskovanje po slovarjih, pojasnjevanje in razumevanje vpliva na zapomnitev. Ponavljanje in uporaba ključnih, nosilnih besed, je najbolj preprost in pogost način za to, kako si zapomniti več informacij. Um spodbujamo, da se oklene barv, živih in nenavadnih označb, ki nas tesno povežejo s čustvi in občutji. In velikosti podob. Naših predstav. Naj bodo naše predstave gromozanske, drobcene. Pravi živahni scenarij živahnega razgibanega dogajanja nam bo omogočil, da bomo zgodbo priklicali v spomin. Uporabimo čute, um se spomni močnih čutnih vtisov. Zato pozorno glejte, prisluhnite, vohajte in tako naprej.

Zagotovo boste našli, katera strategija nam je uporabna, primerna. Saj želimo biti genialni! In želimo uporabljati vseh 7 – 9 inteligenc, jezikovno, logično-matematično, prostorsko, glasbeno, telesno-gibalno, medosebno in znotraj-osebno. Lahko individualno delamo vaje in se umsko poigravamo. Skupina na delavnicah na obravnavano tematiko nam ponuja večji izziv in preizkušnjo. Naši spomini so naše bogastvo. Naše zgodbe so naše. Mi jih ustvarimo. Zato tako vplivamo na to, kaj in kako si bomo zabeležili v možgane. Naše zgodbe so tako lepe, boleče, zanimive ali dolgočasne.

Ne le, da se spomnite svojega otroštva, domislic in smešnic, vprašanje je kako in česa se spomnite.

Vprašajte se, poznate rojstne datume vsaj petih članov svoje družine ali najbližjih sorodnikov. Naslove, prijateljev. Lahko naštejete naslove vsaj 6 filmov, ki ste jih gledali zadnje pol leta na televiziji, ali jih imate v svoji zbirki filmov. Ste kdaj na koga pozabili in ga pustili čakati ? (Takrat ste si zabičali, da tega več ne boste storili.)

In še nekaj osebnih vprašanj: Po spominu povejte, koliko oken ima vaša hiša? Znate vse ulice vašega mesta, ali vsaj načrt vaše ulice in pripadajočih križišč.

In kratek test vašega pomnjenja: Preberite 8-10 vrstic iz neke knjige, znate ponoviti, kaj ste prebrali?

Vaš spomin je lahko še tako dober; toda če ste naveličani ali utrujeni ali nesproščeni, je vaša koncentracija motena in lahko pade celo do ničelne točke. Zato se moramo znati motivirati, koncentrirati, zbrati in osredotočiti. Rešitev spominskega sistema so delno tudi umska poigravanja. Zato, da boste imeli izjemen spomin, ali vsaj dober povprečen spomin, katerega vam bodo vsi zavidali ni potrebno storiti veliko.

Spomin je naš zaklad. zato sledijo … VAJE ZA SPOMIN …

Z vajo1  prebudimo možgane, ki smiselno povezujejo pare. Z vajo pari lahko razvijemo slonji spomin.  Nasploh ima tehnika besed v pare zelo ugoden vpliv na naš spomin, ko si moramo zapomniti več kot 10 stvari.  Če si npr. v življenju 20 stvari smiselno uredimo v pare, si jih bomo lažje zapomnili. In zapomnite si, ni vse v talentu. Z veliko vaje lahko dosegamo dobre rezultate in se razvijemo v posameznike z zavidljivimi rezultati. Vaje so kakor orodje, ki ga uporabljamo za svoj razvoj miselnih aktivnosti, spomina in posledično razmišljanja. Z njimi urimo svoje sposobnosti spomina. Vsaka vaja ima svoj smisel.

VAJA 1: PARI, ki si jih boste zlahka zapomnili, saj so nasprotja. :

seštevanja  –  odštevanja

babičevanja  –  dedkovanja

nagrajevanja – kaznovanja

izlivanja – nalivanja

izdihovanja – vdihovanja

VAJA 2: Besedne dvojice, ki si jih boste zlahka zapomnili, kot pravi Beyer, z uporabo svoje predstave:

ovca – kitara

obroč – vrč

les – škarje

meso – letalo

kost – zvezek

VAJA 3: IGRANJE S PREDPONAMI Trik naštevanja besed pa je znanje predpon, poskusite zdrdrati besedo __dravanja z naštetimi predponami. Koliko in kako ste si jih zapomnili?

Predpone: dr, izdr, nadr, oddr, predr, pridr, zadr, zdr

Izpisane besede: Drdravanja, izdrdravanja, nadrdravanja, oddrdravanja, predrdravanja, pridrdravanja, zadrdravanja, zdrdravanja.

Priporočam, da glasno drdrate. Ob tem boste dobro ogreli grleni aparat in se vadili v izgovorjavi črke R. Z vajo presežemo meje in si drznemo postaviti višje meje našega delovnega spomina. Obstajajo pa tudi delavnice s tekmovanji v spominu.

Ko nam uspe izuriti možgane, lahko tehnike spomina uporabimo v življenjski situaciji. Pomembno v življenju je, da si pravilno zapomnimo sezname.Če VAS zanima še več, potem morate doživeti možgansko olimpiado.

 

Literatura:

Edward, D.B.: Naučite svojega otroka razmišljati, Ljubljana

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Lebar, V.: Umska poigravanja z BesedoVanja, samopotrjevanja; M.Sobota

 

Za uspešno umsko staranje

Branje za 1 min.

MOŽGANI V STAREJŠEM STAROSTNEM OBDOBJU

Za uspešno umsko  staranje

Sprašujemo se:

  • Ali je upad umskih sposobnosti skladen s pričakovanimi normami ali nam naznanja nevro-degenerativno proces? 
  • Katere spremembe v možganih so povezane s staranjem?20160317_101355FOTO: arhiv BesedoVanja

Z znanjem o neizogibnih spremembah  v možganih se bomo lažje pripravili na pozitivno vplivanje na procese, ki bodo te spremembe nekoliko upočasnili.  S staranjem prihaja do strukturnih, fizioloških, bioloških, kemičnih in psiholoških sprememb v naših možganih, ki se jim ne moremo izogniti.  Umsko staranje je normalen pojav, ki ga vsi poznamo. Uspešno umsko staranje merimo z zadovoljstvom v življenju, fizičnim delovanjem in s socialnim vključevanjem. (Havinghurst 1961) Naši možgani namreč ohranijo možgansko plastičnost. Sposobnost prilagajanja. Tudi v starejšem obdobju. To pomeni,  prilagajanje možganov na nove situacije, izkušnje, izzive in učenje. To pomembno dejstvo pomeni, da se nevroni v starosti prav tako prilagajajo novim informacijam z ustvarjanjem novih sinaps.

In zato so STIKI tako zelo pomembni za uspešno staranje. CILJ: Živeti zdravo, do konca življenja, odsotnost invalidnosti in bolezni.

Katere aktivnosti lahko uporabimo za to, kako lahko sami vplivamo na spremembe, ki jih prinaša naše staranje?

 

Makrospremembe:

  • s staranjem se zmanjša volumen možganskega tkiva.
  • S staranjem se poveča volumen cerebrospinalne tekočine, imenovane tudi likvor.
  • S staranjem se tanjša možganska skorja.

Mikrospremembe:

  • Do zmanjšanja možganske mase prihaja zaradi sprememb v možganski belini.
  • Biokemične spremembe – spremenjeno delovanje encimov in genov – vplivajo na delovanje nevronskih mrež.

 

Vir: Dr.Vojko  Kavčič  – UMOVADBA

za bistre možgane v poznih letih

Urim koncentracijo

Branje za 4 min.

Koncentracija je pomembna, kakor tudi naše usmerjanje pozornosti. Predavanje ni vezano le na šolsko učenje. Podaja nekaj teorije in primere vaj za urjenje v koncentraciji. Namenjen je vsem, ki opažajo, da bi njihova koncentracija lahko bila še boljša.

Urim koncentracijo

Koncentracija je sposobnost zbirati misli na zaželeni točki in jih tam pustiti. Sposobnost in zmožnost koncentracije cenijo tako umetniki kot znanstveniki. Nič ne koristi, če se lahko koncentrirate samo za nekaj sekund, biti morete sposobni, da svoje misli  tudi za dalj časa naravnate na določeno točko.

Koncentracija pri delu in opravljanju nalog je pogoj za kvalitetno opravljeno delo. Koncentracija pri učenju je pogoj za uspešen študij. Koncentracijo povečujemo s pitjem zeliščnih čajev, ingverjevega čaja z limono in meto ali s črnim čajem. Če nam koncentracija uhaja na kruljenje v želodcu, morda najprej lakoto premagamo s kozarcem vode. Kot drugo pa vemo, da se po preobilnem obroku koncentracija telesa preusmeri na presnovo, zato se ob učenju ne prenajedamo. Za koncentracijo je pomembna telesna drža. Sedimo vzravnano. Med učenjem vstanimo, naredimo nekaj počepov. Lahko se pretegnemo tudi na stolu.

Na koncentracijo vplivajo tudi naša pričakovanja in postavljeni cilji. Z motivacijo usmerimo svojo pozornost in razvijamo koncentracijo ob določenih nalogah. Lahko je naša prednost, da si določimo, kdaj, kje in kako se bomo učili. Vemo, da imamo kratkoročni in dolgoročni spomin. Če snov dobro skladiščimo, je nismo pozabili. Le za priklic potrebujemo nekoliko več časa. Nova snov izpodrine staro. Zato je ugotavljanje predznanja tako pomembno. Pozorni smo na avtorje, izid literature in se urimo v primerjanju.

Za koncentracijo so priporočljive vaje. Ves čas, ki ga namenimo jamranju, je lahko sproščen pogovor pred učenjem in nam služi, kot osnova za koncentracijo na učenje. Pozornost nam ne bo uhajala na stvari, ki nas bremenijo. Hitri bomo ob učenju in bomo 100% pri stvari. Hitro ugotovimo, da se redkeje lotimo snovi, ki je prej nikoli nismo obdelali oz. se je nismo lotili z veseljem in z vso svojo vnemo. Zmeraj raje posežemo po tistem, kar nekaj že vemo. A naš cilj je, naučiti se učiti se v življenjskih situacijah, veliko odnesti iz vsakdanjika. Biti zmeraj na preži. Učenje pri knjigi naj bo le za snov, ki se je drugače ne moremo naučiti. Za osvajanje snovi potrebujemo še dobro razvite miselne procese, sposobnost primerjanja, sistematiziranja in sklepanja. To, koliko se obremenimo, je odvisno od rokov. Roki za preverjanje znanja so določeni pravočasno. Če smo na tekočem s snovjo in obiskujemo šolo, predavanja je učenje pred preverjanjem zanimivo. Primerjamo, deduciramo in apliciramo s konkretnimi primeri ter urimo svoje miselne procese, zato ohranjamo svojo umsko kondicijo in se ne bomo po nepotrebnem obremenjevali. Uporabljajmo vse inteligence in si naredimo učenje/življenje zabavno. Če si ogledamo dokumentarni film, si morda pred, ob ali pa o tem kaj preberemo.

Kadar pa beremo literarna dela, zgodbe, izmišljotine, basni svojo koncentracijo razvijamo tako, da smiselno sledimo naslednjim dogodkom v literarnem delu. Pozornost usmerjamo na like, kraje, morda na dogodke in poiščemo rdečo nit.

Barve v veliki meri vplivajo na našo koncentracijo. Koncentracijo in budnost ohranja rdeča barva, simbolizira ustvarjalnost in modrost. Pri določanju značajskih lastnosti s pomočjo barvne lestvice najljubših barv razlikujemo med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Tako je za rumeno kljub znanemu pozitivnemu učinku in čustvenemu naboju življenja, prisrčnosti do sveta in prepuščanja v navdihu in intuiciji, kljub plemenitosti in širokosrčnosti. Je pa za osebe, ki imajo rumeno med najljubšimi barvami značilno, da je koncentracija pomanjkljiva in je zavisten, ljubosumen, posmehljiv in piker. In modra, ki pozitivno uvidevno zaupa v prihodnost, notranje uravnovešeno in urejeno z občutkom za pravičnost, kljub temu k značaju kliče prazne upe, sanjavo romantičnost in pomanjkanje discipline.

Verjetno se sprašujete, kaj storiti za dobro koncentracijo?

Izvajati vaje in vaditi koncentracijo in pozornost. Učenci, ki imajo težave z branjem, usmerjajo pozornost na besedilo in obdržijo stopnjo pozornosti med branjem. Vaja usmerja pozornost na neko besedilo in ohranja pozornost skozi celotno (kratko) vajo.  Učenec »trenira« celostno prebiranje besed ter hitro premikanje oči z besede na besedo.  Vaje lahko delamo tako pogosto, kot se vam zdi potrebno.  V začetku je nekaj več porabe časa zaradi prilagajanja pravilom Ko učenci to osvojijo, traja vaja ca. 1-2 minuti, učinek pa je zelo dober. Lahko jo uporabimo za začetek delovnega dne, kot razvedrilo ali pri uvodu, pri dopolnilnem pouku. Po večkratni uporabi takih vaj se prepoznavanje in zapisovanje besed zelo izboljšata, sposobnost koncentracije pa poveča.

        Izkazovanja  - Izkazujejo se športniki, mi jih obožujemo.
Obožujemo jih do zmage in naprej. Šport, disciplina, motivacija.
Tudi MI se bomo morali kdaj izkazati.

 

Literatura:

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Russel, P.: Knjiga o možganih, Ljubljana

e KNJIGE in vadnica

BesedoVanja zajema 4 e knjige in vaje umskega poigraVanja, ki so natisnjene v vadnici. Nekatere pa najdete na spletni strani. avtorica, Vanja L., univ.dipl.pedagoginja

VSE naslovnice VL

Skozi program usposabljanja in na predstavitvah se lahko tudi sami naučite pripraviti vaje za umsko poigravanje in razvijate veščine kreativnega pisanja.

Za to, da ostane učenje del našega življenja, da postajamo uspešni in idejo vseživljenjskega učenja aktivno vpletamo v svoje življenje, se moramo naučiti dobro govoriti in poslušati, a tudi brati in pisati. Prvi korak ob pričetku pisanja, je bila odločitev, da zberem besede v seznam. Zbiram jih od A do Ž in seznam dopolnjujem . Ideja je nastala ob branju besedil, številnih knjig in prispevkov. Ob študiju vrst branja in usmerjanja pozornosti ob branju literature.

BesedoVanja je namreč besedna igra, katera poglavja so pisana v obliki abecede s sestavljenimi oblikami, ki se končajo z Vanja. E knjige so pisane s pomočjo sestavljenih besednih oblik in ustrezne literature. Lahko bi rekla, da s tem načinom pisanja razvijam umetnost opisovanja besed. Besede so v naši igri tiste, ki jih izberemo, da nekaj z njimi ustvarimo. Preverite svojo besedno inteligenco.

Branje besedne igre zapisane v knjige bi lahko primerjala z branjem slovarja. Vsak dan odpremo in preberemo ter se naučimo eno besedo. Nove in nenevadne besede si zabeležimo na svoj seznam. Morda boste sčasoma naredili svoj slovarček, besedno igro ali boste zbrali kup idej in vaj za umsko poigravanje.

Rešitev spominskega sistema

Zapisano predavanje je namenjeno vsem, ki razmišljajo o učenju, pomnjenju, kot svoji vseživljenjski sposobnosti učenja. Razkriva nekaj predlogov za razvijanje spomina in rešitev za spominski sistem.

REŠITEV SPOMINSKEGA SISTEMA

V šolah in na medgeneracijskih delavnicah smo se v zadnjih letih spraševali, kako preseči naše omejene kapacitete in naš delovni spomin, ki je sposoben shraniti le 7 + 2 elementa. Po navadi menimo, da imamo dober ali slab spomin. Spomin lahko razvijamo in izboljšamo. 7-9 besed, stvari je premalo, mi želimo v spominu ohraniti in priklicati več. KAKO?

Čeprav se nam včasih, katera metoda zdi čudna ali nenavadna, je najbolje, da se samo prepričate, ali deluje. Saj čudne in predvsem domiselne povezave prispevajo k temu, da naši možgani obdržijo informacije, ki si jih želimo zapomniti.  Za učinkovito funkcioniranje si moramo zapomniti dejstva, številke in druge pomembne informacije v življenju. Sami presodite, kako se boste lotili načrta za rešitev svojega spominskega sistema. Morda tudi z vajami za umsko poigravanje.

Kaj je torej naš spomin?

Spomin je skladišče in sposobnost, da poljubne podatke prikliče, in zbira. Po Beyer-ju poznamo tri vrste spomina:

  1. a) Ultrakratkotrajni spomin UKTS
  2. b) Kratkotrajni spomin KTS
  3. c) Dolgotrajni spomin DTS

Vsaka informacija, ki jo človek prejme, prispe najprej v UKTS. Ko se informacija zaradi svoje pomembnosti ohrani dlje, kot 20 s, se prenese naprej v KTS. Tu se ohrani za omejen čas, več minut. Če ostane več kot 20 min, preide naprej v DTS. DTS je dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse podatke, besede, imena. Informacije se pozabijo po 30 min. 5 urah ali 10 dneh, nekatere celo po letih.

Odvisno od pogostosti uporabe informacij, od ponavljanja in od tega kako zapomnljiva je bila informacija.

Kako razvijamo spomin?

Če pri zavestnem učenju za pomnjenje uporabite asociacije, skrajšate čas za učenje za polovico.  Če v prvih letih šolanja, si hitro zapomnimo imena. Uporabimo to, kot svojo prednost pri učenju učenja. Npr.: V imenu MIHA se skrivajo 4 države, na katere meji SLO.VENIJA To so Madžarska, Italija, Hrvaška in Avstrija. 

Možgani delujejo tako, da moramo ustvariti povezave, če si želimo kaj zapomniti. Lahko se učite 6 x hitreje.  A morda se vi ali vaš otrok, še brani uporabe skic, podčrtovanja in opornih asociacij.

Morda so za vas bolj uporabne strategije rime in ritma pesniškega jezika. Povezave med številkami in rimami so dober način, da si zagotovite izhodišče za spominjanje. Lahko so to tudi mnemonični izreki, kot npr.: »Skisano vino je zanič.« Ta izrek nam pravilno v spomin prikliče strani neba. Pravilni vrstni red je: Sever, Vzhod, Jug, Zahod.

Vsi se moramo naučiti učiti se, razvijati in uporabljati svoj spomin. Naši možgani iščejo, vzpostavljajo in ohranjajo povezave. Zato npr.: če želite ustvariti povezavo, ki vam bo v pomoč pri pomnjenju, se splača sprejeti prvo, kar vam pride na misel. Nekaj, kar je že dobro vtisnjeno v našo zavest, povežemo z neko drugo zamislijo ali s predmetom. 

V primeru težav se osredotočimo na tisti predmet, del, ki si ga težje zapomnimo, ki nam povzroča preglavice. Npr.: del besede, ki ga večkrat narobe napišemo. Morda je to del korakov koreografije, kjer zmeraj zaostanemo za drugimi. Raziskovanje po slovarjih, pojasnjevanje in razumevanje vpliva na zapomnitev. Ponavljanje in uporaba ključnih, nosilnih besed, je najbolj preprost in pogost način za to, kako si zapomniti več informacij. Um spodbujamo, da se oklene barv, živih in nenavadnih označb, ki nas tesno povežejo s čustvi in občutji. In velikosti podob. Naših predstav. Naj bodo naše predstave gromozanske, drobcene. Pravi živahni scenarij živahnega razgibanega dogajanja nam bo omogočil, da bomo zgodbo priklicali v spomin. Uporabimo čute, um se spomni močnih čutnih vtisov. Zato pozorno glejte, prisluhnite, vohajte in tako naprej.

Zagotovo boste našli, katera strategija nam je uporabna, primerna. Saj želimo biti genialni!                                                                    In želimo uporabljati vseh 7 – 9 inteligenc, jezikovno, logično-matematično, prostorsko, glasbeno, telesno-gibalno, medosebno in znotraj-osebno. Lahko individualno delamo vaje in se umsko poigravamo. Skupina na delavnicah na obravnavano tematiko nam ponuja večji izziv in preizkušnjo. Naši spomini so naše bogastvo. Naše zgodbe so naše. Mi jih ustvarimo. Zato tako vplivamo na to, kaj in kako si bomo zabeležili v možgane. Naše zgodbe so tako lepe, boleče, zanimive ali dolgočasne. Ne le, da se spomnite svojega otroštva, domislic in smešnic, vprašanje je kako in česa se spomnite.

Vprašajte se, poznate rojstne datume vsaj petih članov svoje družine ali najbližjih sorodnikov. Naslove, prijateljev. Lahko naštejete naslove vsaj 6 filmov, ki ste jih gledali zadnje pol leta na televiziji, ali jih imate v svoji zbirki filmov.                                       Ste kdaj na koga pozabili in ga pustili čakati ? (Takrat ste si zabičali, da tega več ne boste storili.)

In še nekaj osebnih vprašanj: Po spominu povejte, koliko oken ima vaša hiša? Znate vse ulice vašega mesta, ali vsaj načrt vaše ulice in pripadajočih križišč. In kratek test vašega pomnjenja: Preberite 8-10 vrstic iz neke knjige, znate ponoviti, kaj ste prebrali?

Vaš spomin je lahko še tako dober; toda če ste naveličani ali utrujeni ali nesproščeni, je vaša koncentracija motena in lahko pade celo do ničelne točke. Zato se moramo znati motivirati, koncentrirati, zbrati in osredotočiti. Rešitev spominskega sistema so delno tudi umska poigravanja. Zato, da boste imeli izjemen spomin, ali vsaj dober povprečen spomin, katerega vam bodo vsi zavidali ni potrebno storiti veliko.

Spomin je naš zaklad.

Literatura:

Edward, D.B.: Naučite svojega otroka razmišljati, Ljubljana

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Lebar, V.: Umska poigravanja z BesedoVanja, samopotrjevanja; M.Sobota

 

 

 

Vaja: PoigraVanja z imeni kemijskih elementov

Kaj vse smo našli v imenih kemijskih elementov ?

(opomba: to niso vsi kemijski elementi): Imena, priimke, osebne zaimke, živali, drevesa, obleke, avtomobilske oznake mest, avtomobilske znamke, imena mesecev, simbole, nikalnice, vprašalnice, veznike, zaimke, medmete, tatove, in še nekaj v angleščini, kar sem posebej označila.

aktinij         aluminij     americij       antimon     argon      arzen    astat  baker    barij       berilij       berkelij          borij      brom        cezij    cink      cirkonij     disprozij         dušik          evropij      fermij      fluor(ang.)    fosfor      francij    gadolinij      galij      germanij      hafnij      hasij  helij    indij      iterbij      kadmij      kalcij      kalifornij(ang.)           kisik    klor    kobalt    kositer      kripton      krom     ksenon      lantan         litij              mangan    majtnerij      mendelevij      molibden    natrij      neodim      neon    neptunij  nikelj    niobij      nobelij         osmij      paladij    platina    plutonij    polonij      prazeodim    prometij      protaktinij      radij      radon      renij            rutenij  raderfordij      samarij    siborgij    selen          skandij      srebro        svinec      talij            tehnecij      telur      terbij            uran      vanadij      vodik      volfram     zlato      železo      živo srebro

Vaša naloga je, da si izpišete/odgovorite:

Katera imena smo našli? Npr.: Ana, Ford, …

Katera drevesa smo našli? Npr.: Bor,

Katere živali smo našli? Npr.: kos, lev, …

Katere medmete najdete v besedah? Npr.: ha, he, hi

 

PoigraVanja z imeni mest

RIM skrit v besedah, katerih pomen poiščite s pomočjo SSKJ. Le tako boste še sami poiskali RIM v kateri od svojih besed.

Ariman Brezprimeren   Čurimuri     Diskriminacija   Eksperiment

Grimasa Inkriminacija     Kriminal   Lagrimoso   Marimba Naprimer

Oprimek  Primanjkovati  Primerjati   Rekriminacija Sprimitivizirati

Štirimesten  Trimesečen  Vzhodnorimski   Zgodnjerimski Preberi več PoigraVanja z imeni mest