Arhiv Značk: predavanja

MOVERE – gibaj se!

Branje za 5 min./ Vaja za 5min.

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Se pravi motivacija pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo. Ta pa lahko postaja naša moč, ki jo uporabimo zmeraj, tudi ko naletimo na ovire. Zanima nas predvsem motivacija v psihološkem smislu. Vemo kdaj vztrajamo in težimo k določenem vedenju,  ki nas vodi k dosegi cilja, kljub oviram.  Poznamo sebe in  gonilne sile, ki usmerjajo naša dejanja.

Kaj pa otrok? Od desetega leta naprej, naj bi otrok pri učenju že uporabljal učne strategije. Med sestavine učne motivacije štejemo interes za šolsko učenje. Učenje, ki je pomembno zgolj zaradi učenja in postaja vrednota učenca. Ker gibalo v življenju posameznika postajajo njegove vrednote. Težavnost učenja pa predstavlja izziv. Daljše učenčevo delo in učenčeva prizadevanja so zajeta v ocenah. Zunanja spodbuda za učenje je v nagradi, ki zvišuje tudi učno samopodobo.

Kazen in nagrada sta še zmeraj vzgojno sredstvo s katerim dosegamo cilje.  Se vaš otrok sooča s težavami in jih sam uspešno rešuje. Kritično preverja svoje tehnike in uporablja strategije?

Vprašajte se, kdo dodeli naloge in čas, ko se te opravljajo. Otrok sam, ali mu to storite vi? Če otrok ve, kako si snov razdeli in si sam ustvari pregled nad snovjo, mu pustite, naj to počne sam. Morda skupaj z njim grobo načrtujte, on pa si bo delo na snovi sam fino načrtoval. Dolgoročnejše grobo načrtovanje učnih nalog, se razteza čez več dni in tednov.  Upoštevajte dejstvo, na katerega opozarja Gottfried. To je, da so zveze med motivacijo in šolskimi ocenami višje, kakor med motivacijo in dosežki učencev na testih znanja.  V praksi za   samopodobo pride prav tudi sreča, ki smo jo enkrat imeli na testu. Vendar si raje prizadevajmo za odkrivanje in razvijanje svojih sposobnosti. Za zapisovanje in branje  motivacijskih ciljev in motivacijskih rekov.  Isti avtor meni, da so močnejše povezave med motivacijo in ocenami lahko odraz šolskih ocen, kot posledice časovno daljšega učenčevega dela in njegovih učnih prizadevanj. Ni vseeno, za kakšne vrste test oz. preizkušnjo se pripravljamo.  Če poznate učiteljev pristop, potem boste vedeli, ali pri oceni upošteva tudi motivacijo učenca. Morda učitelji od visoko motiviranih učencev več pričakujejo. (efekt pričakovanja)

Motiviranost za učno delo se kaže v otrokovem vedenju in pri ocenah, poudarja Juriševič. Motivacija dobro napoveduje prihodnjo učno uspešnost, na podlagi povezav s preteklimi učnimi dosežki, po načelu akumulacije. Zato, če ste v vlogi starša, pomislite in naredite korake naprej pri sebi in pri svojih bližnjih.  Osvežite barve svojega zaznavanja. Motivacija je povezana s  skladiščenjem znanja v dolgoročni spomin in prav tako z njegovim prepoznavanjem in priklicem. Pregledujte dosežene cilje in premagane težave. To je najboljša motivacija za svoje zadovoljstvo. Pomislite na to, da se tudi sami kdaj v življenju ponovno znajdete v vlogi, ko morate vključiti svojo disciplino in se motivirati za spremembe.

Zaupanje nam daje moč!  Na učni uspeh vplivajo sposobnosti in zdrav razvoj učenca. Obseg in kakovost poučevanja, ki ga je deležen v šoli in doma. Vpliv vrstnikov, okolja in medijev. Vse našteto so pomembni motivacijski dejavniki.  Motivacija ne vpliva le na kvantiteto procesov pri učenju (koliko se učimo), temveč tudi na kognitivne procese med učenjem in nato preko njih na učne dosežke. Njena pomembnost se kaže pri naučenem in na novo pridobljenem znanju.

Kako torej pristopimo k učenju: Učna motivacija je povezana v odnosu do učenja z učno uspešnostjo učencev. Notranja motivacija učenca vodi k boljšim in višjim rezultatom. Sposobnejši mlajši učenci so bolj motivirani za pridobivanje novega znanja v šoli. Dolgočasiti se začenjajo, ko  njihova nadarjenost postaja manj skladna s ponudbo, z zahtevami šolskega okolja.  Učne strategije pomembno posredujejo med motivacijo in izpitnim dosežkom, na to pa vpliva tudi samopodoba, zaznana pomembnost in cilji ter globinske učne strategije.  Le malo je učencev, ki so v veselje strokovnjakom in razvijalcem didaktičnih iger in orodij za učenje. To so tisti, ki so učno tekmovalno usmerjeni. Učenci se lahko učijo  oz. pristopajo k učenju globinsko, z razumevanjem. Površinsko, tako da se učijo na pamet (učno nesamozavestni učenci, iz strahu  pred neuspehom) ali tako, da zadostijo minimalnim zahtevam učiteljev (učno pasivni učenci).

Nekega dne bodo prav vsi učenci spoznali, da lahko veliko naredijo z izboljšanjem pristopa k učenju. S spremljanjem in z načrtovanjem. Z združevanjem izkušenj, znanja in prilagajanja zahtevam. Spoznali bodo, da največ lahko storimo sami. Povejte jim to že zdaj in jim pomagajte narediti ta pomemben korak naprej v svojem spoznanju.  Šolsko učenje že dolgo ni nekaj samo učiteljevega, niti starševskega. Otrok sam postaja učno aktiven učenec.  Uporabite praktičen primer posebne motivacijske beležke.  Otroku pomagajte, da si izgradi dobro učno samopodobo. A vedite, čeprav bo delal po motivacijski beležki, pa ne bo posebnega uspeha, se spomnite, da na učenje in učno uspešnost vpliva več ključnih dejavnikov. Da motivacija predstavlja le 20% učnega uspeha (Bloom).

In še dejstvo, ki ga upoštevajte je, da učno neuspešen učenec  morda nadpovprečne dosežke pokaže v obšolskih dejavnostih. Spremljanja in načrtovanja pa se je otrok le naučil. In s tem naredil korak naprej v svojem razvoju.

NALOGA: V majhno beležko, ki vam je vešč in vam bo prirasla k srcu,  si zapišite seznam 100 želja. In potem to beležko ne odvrzite. Imejte jo shranjeno. Ko boste nekega dne slabe volje, jo odprite in poglejte vse te zabeležene in opravljene naloge. In spet boste nasmejani in motivirani za nove naloge.

UČENCI Mladostno razigranost uporabite v svoj prid.  Morda bodo vaše aktivnosti vaš poklic.  VSEŽIVLJENJSKI UČENCI Ne glede na obdobje, listajte po beležkah (zdaj jih imate že vsaj 5) in preverjajte vse odkljukane naloge. Primer izgleda prve strani beležke in vprašanja, na katera si v njo zapišite odgovore !

_____________________________________________________

MOJA POSEBNA MOTIVACIJSKA BELEŽKA                          

Želite si zmage.       Zdaj vem, kaj hočem in si bom to tudi zapisal/a.                                   

Ime in priimek:  _______________________________________________________

Moj motivacijski rek: ___________________________________________________              

  • Zakaj se učim? Naša prednost je, če prepoznamo svoj motivacijski vzorec. To je značilna kombinacija učnega vedenja. Ko smo pred izzivi, reagiramo drugače. Pozneje to spoznanje uporabimo v življenju.  Nikoli se ne nehajmo spraševati ZAKAJ? Odgovori so namreč naša motivacija za učenje.
  • Kakšen je moj pristop k učenju? Kolikokrat se grem učit, ker me starši opominjajo, se učim zgolj zaradi preverjanja znanja. Nikoli se ne nehajmo spraševati KAKO? Odgovori nas vodijo do spoznanj.
  • Kako se motivirate, pomislite o korakih motivacije in kdo vas motivira?Kako krepite vaše učno vedenje? Se lahko zabavno učite. Ste pripravljeni na trend učenja v vsakem trenutku? Lahko povezujete učenje v življenju s šolskim učenjem?
  • Kaj je to/kaj vam služi kot motivacijski faktor? Je to vaš motivacijski vzorec za samozavest, sposobnosti in izkazovanje. Kako pa ste se izkazali? Kdaj ste se počutili samozavestne, ste pri tem uporabili svoje sposobnosti?
  • Zdaj si znova postavite učne cilje (kratkoročne in dolgoročne) in razvijajte interes do učnih nalog (vsebina, postopki, viri). Veliko lahko za to storite sami. Če vam še ne gre, prosite starše, naj vam pomagajo.
  • Z vsakim odgovorom, postajajte učno aktivni učenci, zmeraj v vsakem trenutku. Pišite si učne cilje, želje in spremljajte svoj uspeh. Načrtujte naloge in poti.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3

Pišemo KREAPIS

Branje za 4 min./ Vaja za 2-5 min.

Predavanje ponuja ideje in konkretne primere za učenje pisanja ob katerem smo kreativni. Zanimiv bo vsem, ki že pišejo in tudi tistim, ki šele razmišljajo o kreativnem pisanju in pisanju zgodb.

KREAPIS je znati pisati

Verjemite ali ne, vsi smo pisatelji. Nekje globoko je v vsakem človeku enkratna in nadarjena bit, ki deli mnenja in čustva, zadovoljno pripoveduje zgodbe in razlaga, kako kaj narediti. Ko razvijemo motivacijo, bralno kulturo in svoj besedni zaklad, nam pisanje postane dnevna rutina. Tudi okolje , v katerem pišemo, je temu primerno urejeno. Za pisanje si pripravimo ustvarjalno vzdušje, uredimo svoj kotiček. To s kančkom okusa naredimo tako, da nas že s pogledom nanj spodbuja in vabi k pisanju. Danes ima namreč veliko otrok srečo, da jih učijo po metodah, ki vključujejo ustvarjalnost desne možganske hemisfere. Odrasli se ob pisanju vrnejo k pripovedovanjem iz otroštva.

Bogastvo in modrost odraslega, so njegovi spomini. Če si je skozi življenje nanizal polno lepih in zanimivih zgodb, bo ostal bogat do konca življenja. Rdeča pripovedna nit, ni pomembna le pri pripovedovanju ampak tudi pri pisanju. Ustvarjalni smo, kadar pišemo svoje spomine. Če pa pišemo, kot pišejo pisatelji, neresnične pripovedi, izmišljotine in basni, se držimo fabule. Fabula predstavlja smiselno sledeče dogodke v literarnem delu, v zgodbi. Kdor bere, razmišlja o dogodku. O likih, situacijah, stališčih oseb, ki so vpleteni v zgodbo. Usmerjeno mišljenje nas vodi k razmišljanju. Kot bralci razmišljamo o tem, kakšno stališče smo, bi ali bomo zavzeli v takšni situaciji.

Komu pišemo?

Ko začnemo, si postavimo cilj kaj želimo napisati in kaj želimo s pisanjem doseči. Naredimo zasnovo, zaplet. Izberemo like, jih postavimo v okolje. Glede na vsebino si določimo jezikovno raven. Zgodbo odenemo v barve in v sliko. Izpostavimo nauk, čustva  in razplet. Osebam, ki smo jih postavili v sliko naše zgodbe poskušamo dodajati karakterje. Literarni junaki, tako postajajo vse bolj realistično obarvani. Razmerja in odnosi med liki zgodbe  postanejo predmet našega preučevanja. Osebe so vse bolj usklajene z opisi in dejanji našega literarnega dela. Kmet govori, kot kmet, slikar kot slikar.

Kakor smo sami občutljivi za doživljanje zapisanega besedila, tako so tudi bralci.

Velikokrat končajo zvezki, dnevniki in papirji na katere smo zapisali pesmi v predalniku. Zato moramo vedeti, komu pišemo. Prav bi bilo, da naše pisne izdelke kdo prebere. Da uvidimo prikrite napake, preden postanejo naša navada pri pisanju. Kreativno pisanje tako postaja kvalitetno pisanje. In morda bo naš hobi kdaj naš poklic.

Kako še lahko izboljšamo kvaliteto svojega pisanja?

Kreativnost s pomočjo miselnih vzorcev   Če smo kreativni s pomočjo miselnih vzorcev, pišemo zgodbo iz njega. Ključne besede zgodbe, zapišemo v obliko miselnega vzorca. Vsak krak vzorca nam služi za nenavadno in duhovito nadaljevanje. Morda bo zgodba čudna ali nenavadna. Miselni vzorec je le temelj, stolp domišljije. In iz njega nastane naš kreativni zapis. Če smo boljši v pripovedovanju, si po vzorcu posnamemo zgodbo na telefon. In jo prepišemo na računalnik.

Vzorec ima poseben učinek na nas. Naši možgani uživajo v občutku reda, ki ga ustvari seznam.

In kaj lahko stori šola za to, da bo učenec razvijal sposobnosti pisanja? V skupini je ta vaja primerna tudi za razred. V tem primeru vsak učenec pove stavek, dva. Naslednji nadaljuje in zgodba nastaja vse dokler so besede nanizane na miselnem vzorcu. Tako učenci sestavijo zgodbo. Pomanjkanje zanimanja odpravimo s prepričanjem, da je razmišljanje dejavnost, ki prinaša nagrade. Zabeležimo nastale zgodbe in jih preberemo. Poskušamo pokazati, kako zanimivo in ustvarjalno je pisanje.

Ste se že kdaj vprašali, ali je učilnica pravi prostor za premišljevanje? S pomočjo sestavljanja zgodbe, razmišljamo o spremembah in vplivu na potek zgodbe. Vsak učenec ima v sebi svoj razvoj zgodbe, ki nastaja. Zato je ta morda nenavadna. Zato uporabimo upovedovanje.

Upovedovanja  Upovedovanje je proces, v katerem dobi pomenska podstava povedi svojo izrazno podobo. Pomen izražamo z razvrščanjem stavčnih členov, s končnicami, z obrazili ali s posebnimi besedami. Sporočilo oblikujemo, ubesedimo, upovedimo, ko zaključimo z zbiranjem in urejanjem gradiva.

Največ pa nam bo pomagalo pisanje samo, vaja. Urimo se v določenih vajah. Za pisanje zgodb lahko po svoje zaključujemo odlomke iz besedila. Spreminjamo situacije, značaje oseb, razmišljamo o spremembah in vplivu na potek zgodbe, besedila in na novo sporočilo zgodbe.

Za koliko stvari ste že rekli, da zanje niste dobri, potem pa ste jih le poskusili?  Pisanje nam lahko zapolni prosti čas v vseh življenjskih obdobjih. Prvi pogoj je, da smo ustvarjalni že pri branju in tako svoj interes razvijamo  skozi vsa obdobja v življenju. Zaupajmo si in se prepustimo ustvarjanju.

Vaja:  Kreativno pisanje s pomočjo slik

 V časopisu ali revijah, ki jih najdeš v knjižnici poišči 4 slike:

  1. Dva zaljubljenca.
  2. Žensko z mačko.
  3. Sliko mističnega kraja.
  4. Sončni zahod.

Zalepi jih, vsako na svoj A4 papir in zraven zapiši zgodbe z naslovi:

  1. Opiši ljubezenski prepir med parom, ki se je razšel.
  2. 100 vrstic o ženski, ki povozi mačko na cesti.
  3. Opiši kraj, kjer nikoli nisi bil, a si ga videl na sliki in si močno želiš tja!
  4. Poletni dan se izteka, … (prosti spis ali pesem).

Literatura:

Buzan T. in B. , 2005 Knjiga o miselnih vzorcih, Lj.

Lebar V. , 2013 Besedovanja 3, MS.