Arhiv Značk: možgani

REŠITEV SPOMINSKEGA SISTEMA

Prispevek vam vzame 3 min branja in 1 minuto vaj.

Namenjen je vsem, ki razmišljajo o učenju, pomnjenju, kot svoji vseživljenjski sposobnosti učenja. Razkriva nekaj predlogov za razvijanje spomina in rešitev za spominski sistem.

Komu namenjeno?

Prispevek je namenjen vzgojiteljem,  učiteljem, staršem in vsem strokovnim delavcem, ki delajo z ljudmi. Ne glede na generacijo. Tako v šolah in na medgeneracijskih delavnicah smo se v zadnjih letih spraševali, kako preseči naše omejene kapacitete in naš delovni spomin, ki je sposoben shraniti le 7 + 2 elementa. Po navadi menimo, da imamo dober ali slab spomin. Spomin lahko razvijamo in izboljšamo.

7-9 besed, stvari je premalo, mi želimo v spominu ohraniti in priklicati več. ……..KAKO?  ………  Čeprav se nam včasih, katera metoda zdi čudna ali nenavadna, je najbolje, da se samo prepričate, ali deluje. Saj čudne in predvsem domiselne povezave prispevajo k temu, da naši možgani obdržijo informacije, ki si jih želimo zapomniti.  Za učinkovito funkcioniranje si moramo zapomniti dejstva, številke in druge pomembne informacije v življenju. Sami presodite, kako se boste lotili načrta za rešitev svojega spominskega sistema. Morda tudi z vajami za umsko poigravanje. (3 primere vaj/orodij najdete ob koncu prispevka, za več pa sezite po literaturi.)

Kaj je torej naš spomin?

Spomin je skladišče in sposobnost, da poljubne podatke prikliče, in zbira. Po Beyer-ju poznamo tri vrste spomina:

  1. a) Ultrakratkotrajni spomin UKTS
  2. b) Kratkotrajni spomin KTS
  3. c) Dolgotrajni spomin DTS

Vsaka informacija, ki jo človek prejme, prispe najprej v UKTS. Ko se informacija zaradi svoje pomembnosti ohrani dlje, kot 20 s, se prenese naprej v KTS. Tu se ohrani za omejen čas, več minut. Če ostane več kot 20 min, preide naprej v DTS. DTS je dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse podatke, besede, imena. Informacije se pozabijo po 30 min. 5 urah ali 10 dneh, nekatere celo po letih.

Odvisno od pogostosti uporabe informacij, od ponavljanja in od tega kako zapomnljiva je bila informacija.

Kako razvijamo spomin?

Če pri zavestnem učenju za pomnjenje uporabite asociacije, skrajšate čas za učenje za polovico. Možgani delujejo tako, da moramo ustvariti povezave, če si želimo kaj zapomniti. Lahko se učite 6 x hitreje.  A morda se vi ali vaš otrok, še brani uporabe skic, podčrtovanja in opornih asociacij. Morda so za vas bolj uporabne strategije rime in ritma pesniškega jezika. Povezave med številkami in rimami so dober način, da si zagotovite izhodišče za spominjanje. Lahko so to tudi mnemonični izreki, kot npr.: »Skisano vino je zanič.« Ta izrek nam pravilno v spomin prikliče strani neba. Pravilni vrstni red je: Sever, Vzhod, Jug, Zahod.

Vsi se moramo naučiti učiti, razvijati in uporabljati svoj spomin. Naši možgani iščejo, vzpostavljajo in ohranjajo povezave. Zato npr.: če želite ustvariti povezavo, ki vam bo v pomoč pri pomnjenju, se splača sprejeti prvo, kar vam pride na misel. Nekaj, kar je že dobro vtisnjeno v našo zavest, povežemo z neko drugo zamislijo ali s predmetom.

V primeru težav se osredotočimo na tisti predmet, del, ki si ga težje zapomnimo, ki nam povzroča preglavice. Npr.: del besede, ki ga večkrat narobe napišemo. Morda je to del korakov koreografije, kjer zmeraj zaostanemo za drugimi. Raziskovanje po slovarjih, pojasnjevanje in razumevanje vpliva na zapomnitev. Ponavljanje in uporaba ključnih, nosilnih besed, je najbolj preprost in pogost način za to, kako si zapomniti več informacij. Um spodbujamo, da se oklene barv, živih in nenavadnih označb, ki nas tesno povežejo s čustvi in občutji. In velikosti podob. Naših predstav. Naj bodo naše predstave gromozanske, drobcene. Pravi živahni scenarij živahnega razgibanega dogajanja nam bo omogočil, da bomo zgodbo priklicali v spomin. Uporabimo čute, um se spomni močnih čutnih vtisov. Zato pozorno glejte, prisluhnite, vohajte in tako naprej.

Zagotovo boste našli, katera strategija nam je uporabna, primerna. Saj želimo biti genialni! In želimo uporabljati vseh 7 – 9 inteligenc, jezikovno, logično-matematično, prostorsko, glasbeno, telesno-gibalno, medosebno in znotraj-osebno. Lahko individualno delamo vaje in se umsko poigravamo. Skupina na delavnicah na obravnavano tematiko nam ponuja večji izziv in preizkušnjo. Naši spomini so naše bogastvo. Naše zgodbe so naše. Mi jih ustvarimo. Zato tako vplivamo na to, kaj in kako si bomo zabeležili v možgane. Naše zgodbe so tako lepe, boleče, zanimive ali dolgočasne.

Ne le, da se spomnite svojega otroštva, domislic in smešnic, vprašanje je kako in česa se spomnite.

Vprašajte se, poznate rojstne datume vsaj petih članov svoje družine ali najbližjih sorodnikov. Naslove, prijateljev. Lahko naštejete naslove vsaj 6 filmov, ki ste jih gledali zadnje pol leta na televiziji, ali jih imate v svoji zbirki filmov. Ste kdaj na koga pozabili in ga pustili čakati ? (Takrat ste si zabičali, da tega več ne boste storili.)

In še nekaj osebnih vprašanj: Po spominu povejte, koliko oken ima vaša hiša? Znate vse ulice vašega mesta, ali vsaj načrt vaše ulice in pripadajočih križišč.

In kratek test vašega pomnjenja: Preberite 8-10 vrstic iz neke knjige, znate ponoviti, kaj ste prebrali?

Vaš spomin je lahko še tako dober; toda če ste naveličani ali utrujeni ali nesproščeni, je vaša koncentracija motena in lahko pade celo do ničelne točke. Zato se moramo znati motivirati, koncentrirati, zbrati in osredotočiti. Rešitev spominskega sistema so delno tudi umska poigravanja. Zato, da boste imeli izjemen spomin, ali vsaj dober povprečen spomin, katerega vam bodo vsi zavidali ni potrebno storiti veliko.

Spomin je naš zaklad. zato sledijo … VAJE ZA SPOMIN …

Z vajo1  prebudimo možgane, ki smiselno povezujejo pare. Z vajo pari lahko razvijemo slonji spomin.  Nasploh ima tehnika besed v pare zelo ugoden vpliv na naš spomin, ko si moramo zapomniti več kot 10 stvari.  Če si npr. v življenju 20 stvari smiselno uredimo v pare, si jih bomo lažje zapomnili. In zapomnite si, ni vse v talentu. Z veliko vaje lahko dosegamo dobre rezultate in se razvijemo v posameznike z zavidljivimi rezultati. Vaje so kakor orodje, ki ga uporabljamo za svoj razvoj miselnih aktivnosti, spomina in posledično razmišljanja. Z njimi urimo svoje sposobnosti spomina. Vsaka vaja ima svoj smisel.

VAJA 1: PARI, ki si jih boste zlahka zapomnili, saj so nasprotja. :

seštevanja  –  odštevanja

babičevanja  –  dedkovanja

nagrajevanja – kaznovanja

izlivanja – nalivanja

izdihovanja – vdihovanja

VAJA 2: Besedne dvojice, ki si jih boste zlahka zapomnili, kot pravi Beyer, z uporabo svoje predstave:

ovca – kitara

obroč – vrč

les – škarje

meso – letalo

kost – zvezek

VAJA 3: IGRANJE S PREDPONAMI Trik naštevanja besed pa je znanje predpon, poskusite zdrdrati besedo __dravanja z naštetimi predponami. Koliko in kako ste si jih zapomnili?

Predpone: dr, izdr, nadr, oddr, predr, pridr, zadr, zdr

Izpisane besede: Drdravanja, izdrdravanja, nadrdravanja, oddrdravanja, predrdravanja, pridrdravanja, zadrdravanja, zdrdravanja.

Priporočam, da glasno drdrate. Ob tem boste dobro ogreli grleni aparat in se vadili v izgovorjavi črke R. Z vajo presežemo meje in si drznemo postaviti višje meje našega delovnega spomina. Obstajajo pa tudi delavnice s tekmovanji v spominu.

Ko nam uspe izuriti možgane, lahko tehnike spomina uporabimo v življenjski situaciji. Pomembno v življenju je, da si pravilno zapomnimo sezname.Če VAS zanima še več, potem morate doživeti možgansko olimpiado.

 

Literatura:

Edward, D.B.: Naučite svojega otroka razmišljati, Ljubljana

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Lebar, V.: Umska poigravanja z BesedoVanja, samopotrjevanja; M.Sobota

 

ŽENSKI MOŽGANI

Branje za 3 min.

Ponovno ugotavljamo, da možgani niso nič drugega, kot nadarjen stroj za učenje. Nič v njih ni popolnoma nesprejemljivo. Proti svoji naravi se namreč borimo, v trenutku, ko zanikamo vpliv biologije na možgane.

Možgani  žensk in moških niso enaki. Tako moški kot ženske imajo popolnoma enako število možganskih celic. Pri ženskah so bolj zgoščene, zato so možgani moških za 9% večji.  Globlje možganske razlike nam pokažejo, zakaj so ženske ženske in moški moški.  Možganska operacija sistema žensk in moških sta večinoma sicer združljiva in enako zmogljiva, v obeh sistemih se izvajajo  vse kognitivne funkcije, vendar enake cilje in naloge uresničujeta z uporabo različnih krogotokov.

ŽENSKI MOŽGANI so v resnici natančno uglašen vrhunski instrument

Ženski možgani, so sestavljeni iz:

  • Prednje cirkularne skorje, prefrontalne skorje, insule – središča za intuicijo. (Ta je pri ženskah večja in dejavnejša, kot pri moških.
  • Hipotalamus, ki skrbi za hormonsko simfonijo in je pri ženskah aktiviran že zgodaj v življenju. Hormoni lahko določajo, kaj bi radi počeli možgani.  Pomagajo usmerjati vzgojno in družabno življenje.  Hormoni vplivajo na naše razpoloženje, na klepetavost, spogledljivost, zaskrbljenost in tekmovalnost ter obzirnost.)
  • Amigdale, nagonsko jedro, ki je pri ženskah manjše.
  • Hipofize, ki pomaga vključiti materinske možgane. In hipokampusa.

Dejstva:

– Ko ženske možgane preplavi estrogen, se začnejo deklice intenzivno ukvarjati s svojimi čustvi in komunikacijo. Ure in ure se pogovarjajo po telefonu. V mestu se dobivajo s prijateljicami. Dekleta začnejo izgubljati zanimanje za dejavnosti, ki zahtevajo delo v samoti. Hormoni namreč ženske dobesedno silijo v povezovanje in komunikacijo.

– Ko pa možgane fantov preplavi testosteron, začnejo fantje manj komunicirati in postanejo obsedeni z doseganjem rezultatov v igrah. Fantje se brez težav umikajo v sobo in sedijo dolge ure za računalnikom.

–  V možganskih središčih za govor in sluh imajo ženske za 11 odstotkov več nevronom, kot moški.

– Središče za čustva in shranjevanje spominov, ki mu rečemo hipokampus, je v ženskih možganih večje, kot je večje tudi vezje za govor in opazovanje čustev pri drugih. Ženske v povprečju bolje izražajo svoja čustva in si bolje zapomnijo podrobnosti čustvenih dogodkov.  In zdaj veste,

Zakaj npr.: se ženske do potankosti spominjajo prvega zmenka, prvega prepira. Struktura in kemija možganov so krivi, da se moški komajda zavedajo, da se je to zgodilo.

Zakaj pa npr.: hormoni ženske kakšen dan tako vznemirijo, da ne morejo delati, ali se s komer koli pogovarjati. Morda planejo v jok, ali pa bi koga zmlele v prah. To so ženske. Imajo trenutke, ko sprememba v dotoku hormonov v možgane povzročijo, da vidijo prihodnost črno in morda celo sovražijo življenje, svoje življenje. Hudo. To je PMS (predmenstrualni sindrom), še sreča, da ga doživlja le nekaj odstotkov žensk.

Ta dejstva sem izbrala za Vas dragi bralci, po prebrani knjigi. Za vse, ki Vas ta tematika zanima en nasvet: Preberite jo sami. V pričujoči knjigi  je avtorica navedla ogromno literature.

Vir.: Louann Brizendine; Ženski možgani

Za uspešno umsko staranje

Branje za 1 min.

MOŽGANI V STAREJŠEM STAROSTNEM OBDOBJU

Za uspešno umsko  staranje

Sprašujemo se:

  • Ali je upad umskih sposobnosti skladen s pričakovanimi normami ali nam naznanja nevro-degenerativno proces? 
  • Katere spremembe v možganih so povezane s staranjem?20160317_101355FOTO: arhiv BesedoVanja

Z znanjem o neizogibnih spremembah  v možganih se bomo lažje pripravili na pozitivno vplivanje na procese, ki bodo te spremembe nekoliko upočasnili.  S staranjem prihaja do strukturnih, fizioloških, bioloških, kemičnih in psiholoških sprememb v naših možganih, ki se jim ne moremo izogniti.  Umsko staranje je normalen pojav, ki ga vsi poznamo. Uspešno umsko staranje merimo z zadovoljstvom v življenju, fizičnim delovanjem in s socialnim vključevanjem. (Havinghurst 1961) Naši možgani namreč ohranijo možgansko plastičnost. Sposobnost prilagajanja. Tudi v starejšem obdobju. To pomeni,  prilagajanje možganov na nove situacije, izkušnje, izzive in učenje. To pomembno dejstvo pomeni, da se nevroni v starosti prav tako prilagajajo novim informacijam z ustvarjanjem novih sinaps.

In zato so STIKI tako zelo pomembni za uspešno staranje. CILJ: Živeti zdravo, do konca življenja, odsotnost invalidnosti in bolezni.

Katere aktivnosti lahko uporabimo za to, kako lahko sami vplivamo na spremembe, ki jih prinaša naše staranje?

 

Makrospremembe:

  • s staranjem se zmanjša volumen možganskega tkiva.
  • S staranjem se poveča volumen cerebrospinalne tekočine, imenovane tudi likvor.
  • S staranjem se tanjša možganska skorja.

Mikrospremembe:

  • Do zmanjšanja možganske mase prihaja zaradi sprememb v možganski belini.
  • Biokemične spremembe – spremenjeno delovanje encimov in genov – vplivajo na delovanje nevronskih mrež.

 

Vir: Dr.Vojko  Kavčič  – UMOVADBA

za bistre možgane v poznih letih

Možgani in te(le)sno gibanje

Branje za 7 min.

MOŽGANI IN TE(LE)SNO GIBANJE  Za delovanje človeka so možgani, (raz)um bistvenega pomena. Motorični razvoj človeka poteka postopoma. V življenju razvijamo svojo telesno – gibalno inteligenco. Pri večini oblik človeške dejavnosti je možganska skorja »najvišje«  središče. A najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« ne vsebuje skorja. Gardner ob opisovanju telesno – gibalne inteligence predstavi vso skrivnost, ki jo članek deli z vami. Ste med tistimi, ki želite razvijati svojo telesno – gibalno inteligenco in biti spretni s predmeti. Želite v življenju dobro funkcionirati. Za preciznost niso potrebna dejanja in zmožnosti visoko razvite telesno – gibalne inteligence. Kakor jo imajo plesalci in plavalci. Le naš občutek, kakor za spretno ravnanje s predmeti.  Kakor ga imajo ročni obrtniki, igralci z žogo in instrumentalisti. Uporabite možgane za to, da boste spretni.

Komu je članek namenjen?

Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima motorični razvoj, vloga možganov pri telesni dejavnosti.  Za vse, ki se zavedajo svojih spretnosti. Želijo obvladovati in uporabljati telo, v vseh svojih življenjskih obdobjih. Uglasiti um in telo. Svoje razmišljanje in svoja dejanja. In so zato pripravljeni razmišljati in uporabiti nova spoznanja, ki temeljijo na preverjenih teorijah. 

Možgani in te(le)sno gibanje

Uvodoma se sprašujemo, ali je motorična dejavnost manj »visoka« funkcija možganske skorje, v primerjavi s funkcijami, ki podpirajo »čisto« mišljenje.  Moramo umske dejavnosti obravnavati, kot sredstvo za izvrševanje dejanj. Lahko vplivamo na  različne napake, neustrezno izvedbo ali izpuščena dejanja in jih popravljamo.  Lahko vplivamo na to, da ne bomo izpadli nerodno. Velikokrat se ne zavedamo, kaj povzroča pritisk, vpliva na nerodnost ljudi, ki nas obkrožajo. Nerodnost je lahko posledica poškodb območij leve možganske poloble, ki prevladujejo pri motoričnih dejavnostih. Upoštevajmo ta spoznanja v komunikaciji z drugimi. In bodimo v življenju zmeraj obzirni. Spoznavajmo se in nadzorujmo svoje motorične dejavnosti v vseh situacijah.

Izvajanje motoričnih dejavnosti

Gardner navaja, da pri izvajanju motoričnih dejavnosti tako, ali drugače sodeluje večina delov telesa (in živčevja). Mišice gibalke in protigibalke, sklepi in kite. Velik del hotene motorične dejavnosti vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Medtem, ko je pri večini oblik človeške dejavnosti možganska skorja »najvišje središče«, pa najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« vsebujejo nizki bazalni gangliji in mali možgani.  Gibalno območje možganske skorje je bolj neposredno vezano na hrbtni mozeg in dejansko izvršitev specifičnih mišičnih gibov.  Znotraj živčevja pošiljajo veliki deli možganske skorje, pa tudi talamus, bazalni gangliji in mali možgani podatke hrbtnemu mozgu, vmesni postaji na poti, do izvršitve dejanja. Enako je s predstavljanjem in izražanjem, kot se kažejo v pantomimi in igralstvu. Izražanje razpoloženja ponuja človeku v življenju možnost, da uporabi telesne zmožnosti za posredovanje različnih sporočil. Zato za nekatere ljudi pravijo, da jemljejo življenje, kot oder in so si svojo vlogo v življenju zamislili, kot igro. A mi moramo biti več, kot igralci in izumitelji, naučiti se moramo opravljati stvari v življenju. Vsak si želi biti spreten, pristen in vesel vse življenje. Vsak si želi izraziti se, puščati za sabo dober vtis. Kot navaja Gardner je pri hotenih gibih potrebna stalna primerjava nameravanih dejanj z doseženimi učinki.  Možgani spremljajo posredovana povratna obvestila, ki spremljajo izvajanje gibov. Primerjajo jih z vidno ali jezikovno podobo, ki dejavnost usmerja. Na posameznikovo zaznavanje sveta vpliva stanje njegovih motoričnih dejavnosti.

Ali je telesna dejavnost in gibalni sistem nekaj  samoumevnega? Hotena motorična dejavnost vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Pri motoričnih dejavnostih prevladuje pri človeški vrsti leva možganska polobla. Vsaj delno je pod genskim nadzorom. Lahko je oseba zelo spretna v motoričnih spretnostih, a ima jezikovne in logične spretnosti uničene.

Friederic Bartlett ni priznaval stroge meje med telesnimi dejavnostmi in miselnimi spretnostmi.

Piaget svojega dela ni postavljal v razmerje do telesne inteligence. Nov pogled na razum je usmerjal na »višje« funkcije. A prav njegov opis senzomotorične inteligence osvetljuje  njen začetni razvoj. Napredovanje posameznika  od najpreprostejših refleksov (sesanje, gledanje) do vedenjskih dejanj (nadzor s posamičnim namenom). Samostojna dejanja vidimo v povezavi, težnji po cilju. Vse dokler uporaba ne vstopi na področje »čistega mišljenja«.

Delovanje gibalnega sistema  je neverjetno zapleteno,  zahteva izredno diferencirano in hkrati povezano usklajevanje številnih različnih živčnih in mišičnih sestavin. Ko se roka premakne, da bi nekaj prinesla, vrgla ali ujela, poteka zelo zapleteno medsebojno delovanje oči in roke, pri čemer vsakemu gibu sledi povratno obvestilo, ki omogoča natančneje nadzorovan naslednji gib.

Npr.: Otrok sega po predmetih. To prijemanje razvije v podajanje predmetov iz ene roke v drugo. Preproste strukture se povežejo v bolj zapletene sestave. Motorični razvoj poteka postopoma. Za oceno sposobnosti in talentov so pomembne faze rasti otroka, posameznika. Vemo, da se telo v različnih življenjskih obdobjih ne razvija enako hitro.

Mehanizmi povratnih obvestil so zelo razdelani, tako, da se motorični gibi neprestano izboljšujejo in urejajo na osnovi primerjave med nameravanim ciljnim stanjem in dejanskim položajem udov ali udov telesa v določenem trenutku. Bodimo torej pozorni na naše motorične gibe in na proces, ki se ob njih dogaja v naših možganih. Uporabimo možgane za to, spretnosti in izraz. Opazujmo se v različnih situacijah. In se postavljajmo pred izzive. Le tako bomo presenetili sami sebe, ko bomo na točki, da nam bo dobro razvita telesno – gibalna inteligenca služila, tako kakor smo si želeli, postavili za cilj. Že z razmišljanjem o motoričnih spretnostih naredite velik korak k razvoju le teh.

 

Literatura:

Razsežnosti uma; Teorija o več inteligencah, Howard Gardner

Veliki leksikon o človeških značajih; J.B.Delacour

Priročnik za preživetje v življenju;  Bear Grylls 

Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost; Thomas V.Krafft

Popolnoma naskrivaj; Vanja Lebar

Članku sledi pesem. V tej pesmi je opisano, kako pomembno je, da nekaj začutimo, to zaznamo. To mislimo in hočemo potegniti na površje: … občutimo, hočemo, mislimo in zmagamo.      OHM

Misel privre na površino.

Čutim svoje zmagoslavje in njihov poraz.

Drvim in ne bom se ustavila.

Kako se ugasne ta ogenj?

Gorimo, jaz sem zmagala.

Čutim, da letimo na metli.

Drvimo po toboganu.

Hitrosti so svetlobne.

Otroci se me primejo za roko.

Ustroj disciplinirane ukalupljene anomalije.

Vsi smo na metli.

Letimo proti vesolju.

Občutimo, hočemo in mislimo.

In smo zmagali.

Igramo se space animals.

Deli možganov

Branje za 5 min.

Deli možganov

So lahko možganski odseki območja sporočanja? A. Ahrend je zagovarjal, da za vzboklinami in izboklinami na lobanji delujejo življenjske sile. Morda je to premreženost možganskih celic. Tako je nastala domneva, da gre za delovanje možganov, ki so za posameznimi deli lobanje. Sile je predstavljal po shemi: Dojemanje, predstavljanje, praktično razmišljanje, filozofija, modrost, etika in vera. Beyer poudarja, da ima normalno razvit človek pribl. 25 milijard možganskih celic. Te tvorijo misleče možgane samo tedaj, če so medsebojno povezane in lahko druga drugi posredujejo informacije.

Deli možganov  Hrbtni mozeg ali hrbtenjača + Možgansko deblo + Mali možgani + Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus in limbični sistem. Med dele možganov štejemo tudi:  Hipotalamus + Limbični sistem + Možganska skorja ali korteks + Možganske ovojnice.  

Hrbtenjača opravlja zelo preproste reflekse in deluje kot glavni komunikacijski kanal med glavo in ostalim telesom.

Možgansko deblo je na vrhu hrbtenjače, je nekako njen podaljšek. Sestavljajo ga srednji možgani, reticularis, podaljšan mozeg (medula oblongata)  in hrbtnega mozga (zgornjega dela hrbtenice). Del možganskega debla je tudi pons – most oz. mostič.

Beyer pravi, da vse informacije, ki prihajajo od telesa v možgane in nazaj, morajo skozi to možgansko deblo in se tu na poseben način spremenijo. Možgansko deblo bdi nad informacijami, ki prihajajo skozi čutila in jih filtrira. Če ste na primer v sobi, kjer se vklaplja in izklaplja hladilnik, se na zvok kmalu navadite.

Mali možgani so podobni možganski skorji. Imajo več funkcij predvsem pa skrbijo za usklajevanje gibov. Delujejo tako, da informacije vseh čutov integrirajo z mišicami in tako poskrbijo, da se gibljemo enakomerno in ubrano, ne pa krčevito in neusklajeno.

Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus (globlje ležeči deli) in limbični sistem. Omogočajo boljše razumevanje celotnega delovanja možganov. Talamus je veliko območje z mnogimi jedri, od katerih ena pošiljajo informacije čutov možganski skorji, druga pa posredujejo informacije med obema deloma možganske skorje. Podpira velike možgane v določenih procesih, povezuje npr. posamezne slike skorje velikih možganov v zavestne celovite slike. S tem posegajo vmesni možgani v potek zavedanja in nezavedanja in tudi v sanjsko dogajanje, v katerem se vrstijo celovite slike.

Tik pod talamusom leži hipotalamus, majhna, komaj za grah velika, zato pa toliko bolj pomembna tvorba. Nenehno nadzoruje kri in ima pomembno vlogo pri nadzorovanju spanja, spolnega vedenja in čustev. V hipotalamusu se uravnavajo posebni vegetativni procesi, kot so občutek lakote, potenje, mraz, žeja, odziv na nevarnost, telesna temperatura, agresija, presnova in še mnogo drugega.

Limbični sistem je skupina struktur sredi možganov in igra pomembno vlogo pri čustvih in motivaciji.

Možganska skorja ali korteks zavzema le četrtino celotne prostornine možganov. Starejši del skorje se imenuje hipokampus (tudi arhikorteks). Možganska skorja vsebuje 75 % od desetih milijard nevronov. Pokriva velike in male možgane, deli se v levo in desno poloblo. Ima območja za vid, sluh, vonj, okus, telesne občutke in gibe ter središča za jezik. Ta območja imenujemo asociacijska območja. Ključno vlogo ima pri pomnjenju, pozornosti. Pri zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti.

Možganske ovojnice so vrsta open, ki prekriva celotne možgane. Zunanje so namenjene zaščiti, v notranjih je obilje arterij in ven, ki možgane oskrbujejo s krvjo. Možgani, čeprav jih je le za 3 % celotne telesne teže, porabijo kar 25 % kisika, ki pride v telo.

Možgani v primerjavi z računalnikom

V nasprotju z računalnikom lahko možgani hkrati opravljajo tisoč različnih funkcij in podatke navzkrižno preverjajo in povezujejo. Čeprav so možgani kar nekajkrat sposobnejši in prožnejši od računalnika. Njihova kompleksnost daleč presega kompleksnost moderne tehnologije. Možgani, ki bi bili narejeni iz tranzistorjev, bi do kraja napolnili veliko halo, takšni, ki bi uporabljali mikroelektroniko, pa bi napolnili veliko sobo. Skladiščene zmogljivosti možganov so tolikšne, da lahko vanje vsako sekundo, od rojstva do smrti, spravimo na tisoče novih podatkov in še ostaja prostora.

Literatura:

Russel, P. : Knjiga o možganih, Ljubljana.

Günther, B. :1992; Urjenje spomina in koncentracije;Kreativno učenje, Superučenje, Učenje v sprostitvi. Ljubljana.

skupina US v Novem mestu je rešila svoj spominski sistem

 Dne 17.3.2016 smo v RIC NOVO MESTO  izvajali s sukpino US delavnico: REŠITEV SPOMINSKEGA SISTEMA.

Udeleženci skupine (55), so se dogodka udeležili in pridno sodelovali. Ponovili smo vse o spominu, možganih in se poigravali z besedami. Ob reševanju vaj smo se nasmejali in zamislili nad vsakdanjikom. Spomin namreč  človeku služi za bogato življenje. Predstavlja mu spomine, uspešno vsakdanje delovanje, prijazno komunikacijo. Z dobrim spominom in gibčnim umom je naš vsakdanjik poln zanimivih trenutkov. Pa vendar si lahko zapomnimo več, če si to želimo. Kako? Če še niste našli svoje spominske tehnike in rešili svoj spominski sistem, je ZDAJ pravi čas za to. Vaš um tvori povezave, asociacije in Vas opozarja na to, da ne bi kaj pozabili.

Udeleženci so v trenutkih kreativnosti iz besed zapisali tudi pesmi, za katere pravijo, da so lepe. Ugotovili so, da je mnogo besed, ki jih ne uporabljamo.

"Bila sem prvič na takem srečanju in mi je bilo zelo zanimivo, čeprav vseh pojmov v besedah nisem razumela. ... " udeleženka

In neverjetno se jim je zdelo, da lahko naštejemo toliko besed(50) v tako kratkem času. (1 min) Nekateri so si zaželeli, da bi se lahko tako gladko poigravali z besedo VANJA. Menijo, da je to zanimiv način/tehnika za urjenje spomina.

skupina nm vl

ZAHVALA … Hvala vsem članom skupine, brez njih ne bi imeli tako pestrega srečanja in toliko zanimanja za UMSKA POIGRAVANJA Z BESEDOVANJA.  …  Hvala tudi organizatorjem RIC NOVO MESTO za povabilo in Aniti za aktivno sodelovanje na delavnici.  tekma nm vl

"Današnji seminar o Besedovanju sem doživela, kot darovanje za naše boljše pametovanje. Za boljše zborovanje, za manjše jadikovanje. Za večje pametovanje in hitrejše izobraževanje." ... je zapisala udeleženka

udelezencivaja nm vl