Arhiv Značk: motivacija

MOVERE – gibaj se!

Branje za 5 min./ Vaja za 5min.

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Se pravi motivacija pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo. Ta pa lahko postaja naša moč, ki jo uporabimo zmeraj, tudi ko naletimo na ovire. Zanima nas predvsem motivacija v psihološkem smislu. Vemo kdaj vztrajamo in težimo k določenem vedenju,  ki nas vodi k dosegi cilja, kljub oviram.  Poznamo sebe in  gonilne sile, ki usmerjajo naša dejanja.

Kaj pa otrok? Od desetega leta naprej, naj bi otrok pri učenju že uporabljal učne strategije. Med sestavine učne motivacije štejemo interes za šolsko učenje. Učenje, ki je pomembno zgolj zaradi učenja in postaja vrednota učenca. Ker gibalo v življenju posameznika postajajo njegove vrednote. Težavnost učenja pa predstavlja izziv. Daljše učenčevo delo in učenčeva prizadevanja so zajeta v ocenah. Zunanja spodbuda za učenje je v nagradi, ki zvišuje tudi učno samopodobo.

Kazen in nagrada sta še zmeraj vzgojno sredstvo s katerim dosegamo cilje.  Se vaš otrok sooča s težavami in jih sam uspešno rešuje. Kritično preverja svoje tehnike in uporablja strategije?

Vprašajte se, kdo dodeli naloge in čas, ko se te opravljajo. Otrok sam, ali mu to storite vi? Če otrok ve, kako si snov razdeli in si sam ustvari pregled nad snovjo, mu pustite, naj to počne sam. Morda skupaj z njim grobo načrtujte, on pa si bo delo na snovi sam fino načrtoval. Dolgoročnejše grobo načrtovanje učnih nalog, se razteza čez več dni in tednov.  Upoštevajte dejstvo, na katerega opozarja Gottfried. To je, da so zveze med motivacijo in šolskimi ocenami višje, kakor med motivacijo in dosežki učencev na testih znanja.  V praksi za   samopodobo pride prav tudi sreča, ki smo jo enkrat imeli na testu. Vendar si raje prizadevajmo za odkrivanje in razvijanje svojih sposobnosti. Za zapisovanje in branje  motivacijskih ciljev in motivacijskih rekov.  Isti avtor meni, da so močnejše povezave med motivacijo in ocenami lahko odraz šolskih ocen, kot posledice časovno daljšega učenčevega dela in njegovih učnih prizadevanj. Ni vseeno, za kakšne vrste test oz. preizkušnjo se pripravljamo.  Če poznate učiteljev pristop, potem boste vedeli, ali pri oceni upošteva tudi motivacijo učenca. Morda učitelji od visoko motiviranih učencev več pričakujejo. (efekt pričakovanja)

Motiviranost za učno delo se kaže v otrokovem vedenju in pri ocenah, poudarja Juriševič. Motivacija dobro napoveduje prihodnjo učno uspešnost, na podlagi povezav s preteklimi učnimi dosežki, po načelu akumulacije. Zato, če ste v vlogi starša, pomislite in naredite korake naprej pri sebi in pri svojih bližnjih.  Osvežite barve svojega zaznavanja. Motivacija je povezana s  skladiščenjem znanja v dolgoročni spomin in prav tako z njegovim prepoznavanjem in priklicem. Pregledujte dosežene cilje in premagane težave. To je najboljša motivacija za svoje zadovoljstvo. Pomislite na to, da se tudi sami kdaj v življenju ponovno znajdete v vlogi, ko morate vključiti svojo disciplino in se motivirati za spremembe.

Zaupanje nam daje moč!  Na učni uspeh vplivajo sposobnosti in zdrav razvoj učenca. Obseg in kakovost poučevanja, ki ga je deležen v šoli in doma. Vpliv vrstnikov, okolja in medijev. Vse našteto so pomembni motivacijski dejavniki.  Motivacija ne vpliva le na kvantiteto procesov pri učenju (koliko se učimo), temveč tudi na kognitivne procese med učenjem in nato preko njih na učne dosežke. Njena pomembnost se kaže pri naučenem in na novo pridobljenem znanju.

Kako torej pristopimo k učenju: Učna motivacija je povezana v odnosu do učenja z učno uspešnostjo učencev. Notranja motivacija učenca vodi k boljšim in višjim rezultatom. Sposobnejši mlajši učenci so bolj motivirani za pridobivanje novega znanja v šoli. Dolgočasiti se začenjajo, ko  njihova nadarjenost postaja manj skladna s ponudbo, z zahtevami šolskega okolja.  Učne strategije pomembno posredujejo med motivacijo in izpitnim dosežkom, na to pa vpliva tudi samopodoba, zaznana pomembnost in cilji ter globinske učne strategije.  Le malo je učencev, ki so v veselje strokovnjakom in razvijalcem didaktičnih iger in orodij za učenje. To so tisti, ki so učno tekmovalno usmerjeni. Učenci se lahko učijo  oz. pristopajo k učenju globinsko, z razumevanjem. Površinsko, tako da se učijo na pamet (učno nesamozavestni učenci, iz strahu  pred neuspehom) ali tako, da zadostijo minimalnim zahtevam učiteljev (učno pasivni učenci).

Nekega dne bodo prav vsi učenci spoznali, da lahko veliko naredijo z izboljšanjem pristopa k učenju. S spremljanjem in z načrtovanjem. Z združevanjem izkušenj, znanja in prilagajanja zahtevam. Spoznali bodo, da največ lahko storimo sami. Povejte jim to že zdaj in jim pomagajte narediti ta pomemben korak naprej v svojem spoznanju.  Šolsko učenje že dolgo ni nekaj samo učiteljevega, niti starševskega. Otrok sam postaja učno aktiven učenec.  Uporabite praktičen primer posebne motivacijske beležke.  Otroku pomagajte, da si izgradi dobro učno samopodobo. A vedite, čeprav bo delal po motivacijski beležki, pa ne bo posebnega uspeha, se spomnite, da na učenje in učno uspešnost vpliva več ključnih dejavnikov. Da motivacija predstavlja le 20% učnega uspeha (Bloom).

In še dejstvo, ki ga upoštevajte je, da učno neuspešen učenec  morda nadpovprečne dosežke pokaže v obšolskih dejavnostih. Spremljanja in načrtovanja pa se je otrok le naučil. In s tem naredil korak naprej v svojem razvoju.

NALOGA: V majhno beležko, ki vam je vešč in vam bo prirasla k srcu,  si zapišite seznam 100 želja. In potem to beležko ne odvrzite. Imejte jo shranjeno. Ko boste nekega dne slabe volje, jo odprite in poglejte vse te zabeležene in opravljene naloge. In spet boste nasmejani in motivirani za nove naloge.

UČENCI Mladostno razigranost uporabite v svoj prid.  Morda bodo vaše aktivnosti vaš poklic.  VSEŽIVLJENJSKI UČENCI Ne glede na obdobje, listajte po beležkah (zdaj jih imate že vsaj 5) in preverjajte vse odkljukane naloge. Primer izgleda prve strani beležke in vprašanja, na katera si v njo zapišite odgovore !

_____________________________________________________

MOJA POSEBNA MOTIVACIJSKA BELEŽKA                          

Želite si zmage.       Zdaj vem, kaj hočem in si bom to tudi zapisal/a.                                   

Ime in priimek:  _______________________________________________________

Moj motivacijski rek: ___________________________________________________              

  • Zakaj se učim? Naša prednost je, če prepoznamo svoj motivacijski vzorec. To je značilna kombinacija učnega vedenja. Ko smo pred izzivi, reagiramo drugače. Pozneje to spoznanje uporabimo v življenju.  Nikoli se ne nehajmo spraševati ZAKAJ? Odgovori so namreč naša motivacija za učenje.
  • Kakšen je moj pristop k učenju? Kolikokrat se grem učit, ker me starši opominjajo, se učim zgolj zaradi preverjanja znanja. Nikoli se ne nehajmo spraševati KAKO? Odgovori nas vodijo do spoznanj.
  • Kako se motivirate, pomislite o korakih motivacije in kdo vas motivira?Kako krepite vaše učno vedenje? Se lahko zabavno učite. Ste pripravljeni na trend učenja v vsakem trenutku? Lahko povezujete učenje v življenju s šolskim učenjem?
  • Kaj je to/kaj vam služi kot motivacijski faktor? Je to vaš motivacijski vzorec za samozavest, sposobnosti in izkazovanje. Kako pa ste se izkazali? Kdaj ste se počutili samozavestne, ste pri tem uporabili svoje sposobnosti?
  • Zdaj si znova postavite učne cilje (kratkoročne in dolgoročne) in razvijajte interes do učnih nalog (vsebina, postopki, viri). Veliko lahko za to storite sami. Če vam še ne gre, prosite starše, naj vam pomagajo.
  • Z vsakim odgovorom, postajajte učno aktivni učenci, zmeraj v vsakem trenutku. Pišite si učne cilje, želje in spremljajte svoj uspeh. Načrtujte naloge in poti.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3

Zavedanje in obnašanje

Branje za 5 min.

Predavanje nas spomni, da če ne poznamo motiva, ostanemo nemotivirani!  

Zavedanje in obnašanje

Kaj je vaša motiviranost za učenje? Kako skrbite za njo. Skrb za motive, motivacijo je v življenju kakor skrb za svoje telo. Če se zavedamo, lahko vplivamo na svoje obnašanje smo lahko za odtenek uspešnejši. In usmerjamo naša dejanja k zastavljenim ciljem.

Učna motivacija  – Primer kratke komunikacije:

Učenec: » To, kar povzroča, da se rad učim, ni moja sošolka. Ta motiv je učiteljica podtaknila moji mami, ko je prišla v šolo. V šolo hodim zdaj raje, ker razumem. Morda tudi za to, ker smo se šele sedaj začeli učiti snov, ki je od prej nisem poznal.

Moje veselje pa je tudi čakanje na počitnice, na čas, ko gremo na morje. Sila, ki me žene k temu, da sem priden je torej moj motiv, moje pričakovanje počitnic na morju.«

In učiteljica odgovori: » Motivacijsko sredstvo je torej v tem primeru zate morje. Že ob tej besedi se čuti, kako zelo srečen si. (emotiven) In zato imaš tako rad zvezek, na katerem je slika z motivom morja. In če se prav spomnim, si se najraje učil iz tega zvezka in vsi spisi v njem so se nanašali na morje.«

Barica M. P. v dejavnikih učenja poudarja, da so si učenci različni in je pouk potrebno individualizirati po sposobnostih in motivacijskih razlikah. Učitelji morajo biti pozorni na učence, ki jih neuspeh močno prizadene. Med temi prevladuje strah pred neuspehom. Takšni učenci ne tvegajo. Potrebujejo zunanje spodbude. V nasprotju z učenci, ki so storilnostno motivirani, ki potrebujejo težje naloge. Tako težke, da ravno še zmorejo. Le tako zadovoljijo njihov element tveganja in napetosti.

 Storilnostna motivacija (angl.achievement motivation, nem.leistungsmotivation)

V vrtcu in v času prvih let šolanja ( med tretjim in osmim letom) se položijo osnove storilnostne motivacije. To je naša želja po uspehu, strah pred neuspehom in redki primeri strahu pred uspehom. Višja storilnostna motivacija običajno pomaga k višjim učnim dosežkom.

Bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju težkih, zahtevnih dejavnostih. Nekateri posamezniki so v življenju bolj ambiciozni, nekateri manj. Nekateri se ženejo za velikimi dosežki, vse bi dali od sebe. In če dobro opazujemo, jih nihče ne kontrolira. Odrasli so in ne dobivajo več pohval in ocen, kakor jih učenci. Drugi pa se lotijo dejavnosti le pod zunanjim pritiskom.

 Motivacijska pesmica

 Motiv, moja motivacija.

Postaja moj motivacijski korak.

Moja lokomotiva, k kateri pripenjam vagone.

Motivično pestro sem si uredil kotiček za učenje.

Mama mi je pomagala pri skrbi za to, da sem motiviran pri delanju nalog. Še zdaj emotivno doživljam to spoznanje.

In zdaj sem motiviran, za učenje.

 Motiv, kaj je torej motiv?

Motivi so odvisni od socialnega okolja in so posledica superega. Poznamo več vrst motivov. Nekatere, pravimo jim univerzalni srečujemo pri vseh ljudeh. Naj jih najprej naštejemo: primarni in sekundarni motivi so vrojeni, piše Musek, to so npr.: goni in gonske potrebe. Primarni motivi, omogočajo človeku preživetje. Sekundarni motivi, povzročajo zadovoljstvo, niso pa povezani s preživetjem.Podedovani in pridobljeni motivi so naučeni in socializirani. Interesi in vrednote. Podedovane motive prinese človek s seboj na svet. In skozi življenje si človek pridobi pridobljene motive. Podobno navaja Musek delitev kot: biološki, fiziološki  in  psihološki, socialni motivi.

Tako je zanimivo, da najdemo motive, ki so univerzalni in jih srečujemo pri vseh ljudeh, prav tako pa poznamo regionalne motive, ki jih srečamo le ne določenem območju. Nas pa najbolj zanimajo individualni motivi, ki jih srečamo zgolj pri posameznikih in se zelo razlikujejo. Daleč največji motiv pri človeku je preživetje, ki je tudi primarni in univerzalni motiv. V sklop preživetja spadajo potrebe po vodi in hrani, potrebe po izločanju, fizični celovitosti ter potrebe po spanju in počitku. A vendar ostajamo pri učenju in učimo se zato, da bomo v življenju znanje uporabili. Uporabili ga bomo v svoj prid, da bomo lahko kvalitetno preživeli življenje. Pa vendar, kljub znanju in vedenju je mnogo ljudi v življenju v boju za preživetje večji del svojega časa življenja. Pasti, ki imajo velik vpliv na našo motivacijo so številne. Zaupamo si, da postajamo mojstri življenja. In da imamo pozitivno samopodobo, ki nas vodi k uspehu.

Tanke meje:

  • Ko visoka samopodoba prerase v ponos, samovšečnost in nečimernost je past.
  • Ko gledamo na druge, kot da so boljši mojstri, kot mi sami, gojimo zavist. Past.
  • Če smo požrešni, nagnjeni k užitkom. Če nas žene potreba po hrani in po materialnih stvareh prekomernem obsegu. Past.
  • Če smo pohotni, jezni ker se soočamo z ovirami, ki jih ne moremo premagati, potrebujemo znanje borbe s konflikti in frustracijami.
  • Pohlep nas ne bo naredil v vseživljenjske učence, temveč nas bo odpeljal v kazino. Past.
  • In nenazadnje, če se polenimo, inatelektualno ali telesno, bodo hitro drugi delali namesto nas. Past.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3