Možgani in te(le)sno gibanje

Branje za 7 min.

MOŽGANI IN TE(LE)SNO GIBANJE  Za delovanje človeka so možgani, (raz)um bistvenega pomena. Motorični razvoj človeka poteka postopoma. V življenju razvijamo svojo telesno – gibalno inteligenco. Pri večini oblik človeške dejavnosti je možganska skorja »najvišje«  središče. A najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« ne vsebuje skorja. Gardner ob opisovanju telesno – gibalne inteligence predstavi vso skrivnost, ki jo članek deli z vami. Ste med tistimi, ki želite razvijati svojo telesno – gibalno inteligenco in biti spretni s predmeti. Želite v življenju dobro funkcionirati. Za preciznost niso potrebna dejanja in zmožnosti visoko razvite telesno – gibalne inteligence. Kakor jo imajo plesalci in plavalci. Le naš občutek, kakor za spretno ravnanje s predmeti.  Kakor ga imajo ročni obrtniki, igralci z žogo in instrumentalisti. Uporabite možgane za to, da boste spretni.

Komu je članek namenjen?

Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima motorični razvoj, vloga možganov pri telesni dejavnosti.  Za vse, ki se zavedajo svojih spretnosti. Želijo obvladovati in uporabljati telo, v vseh svojih življenjskih obdobjih. Uglasiti um in telo. Svoje razmišljanje in svoja dejanja. In so zato pripravljeni razmišljati in uporabiti nova spoznanja, ki temeljijo na preverjenih teorijah. 

Možgani in te(le)sno gibanje

Uvodoma se sprašujemo, ali je motorična dejavnost manj »visoka« funkcija možganske skorje, v primerjavi s funkcijami, ki podpirajo »čisto« mišljenje.  Moramo umske dejavnosti obravnavati, kot sredstvo za izvrševanje dejanj. Lahko vplivamo na  različne napake, neustrezno izvedbo ali izpuščena dejanja in jih popravljamo.  Lahko vplivamo na to, da ne bomo izpadli nerodno. Velikokrat se ne zavedamo, kaj povzroča pritisk, vpliva na nerodnost ljudi, ki nas obkrožajo. Nerodnost je lahko posledica poškodb območij leve možganske poloble, ki prevladujejo pri motoričnih dejavnostih. Upoštevajmo ta spoznanja v komunikaciji z drugimi. In bodimo v življenju zmeraj obzirni. Spoznavajmo se in nadzorujmo svoje motorične dejavnosti v vseh situacijah.

Izvajanje motoričnih dejavnosti

Gardner navaja, da pri izvajanju motoričnih dejavnosti tako, ali drugače sodeluje večina delov telesa (in živčevja). Mišice gibalke in protigibalke, sklepi in kite. Velik del hotene motorične dejavnosti vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Medtem, ko je pri večini oblik človeške dejavnosti možganska skorja »najvišje središče«, pa najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« vsebujejo nizki bazalni gangliji in mali možgani.  Gibalno območje možganske skorje je bolj neposredno vezano na hrbtni mozeg in dejansko izvršitev specifičnih mišičnih gibov.  Znotraj živčevja pošiljajo veliki deli možganske skorje, pa tudi talamus, bazalni gangliji in mali možgani podatke hrbtnemu mozgu, vmesni postaji na poti, do izvršitve dejanja. Enako je s predstavljanjem in izražanjem, kot se kažejo v pantomimi in igralstvu. Izražanje razpoloženja ponuja človeku v življenju možnost, da uporabi telesne zmožnosti za posredovanje različnih sporočil. Zato za nekatere ljudi pravijo, da jemljejo življenje, kot oder in so si svojo vlogo v življenju zamislili, kot igro. A mi moramo biti več, kot igralci in izumitelji, naučiti se moramo opravljati stvari v življenju. Vsak si želi biti spreten, pristen in vesel vse življenje. Vsak si želi izraziti se, puščati za sabo dober vtis. Kot navaja Gardner je pri hotenih gibih potrebna stalna primerjava nameravanih dejanj z doseženimi učinki.  Možgani spremljajo posredovana povratna obvestila, ki spremljajo izvajanje gibov. Primerjajo jih z vidno ali jezikovno podobo, ki dejavnost usmerja. Na posameznikovo zaznavanje sveta vpliva stanje njegovih motoričnih dejavnosti.

Ali je telesna dejavnost in gibalni sistem nekaj  samoumevnega? Hotena motorična dejavnost vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Pri motoričnih dejavnostih prevladuje pri človeški vrsti leva možganska polobla. Vsaj delno je pod genskim nadzorom. Lahko je oseba zelo spretna v motoričnih spretnostih, a ima jezikovne in logične spretnosti uničene.

Friederic Bartlett ni priznaval stroge meje med telesnimi dejavnostmi in miselnimi spretnostmi.

Piaget svojega dela ni postavljal v razmerje do telesne inteligence. Nov pogled na razum je usmerjal na »višje« funkcije. A prav njegov opis senzomotorične inteligence osvetljuje  njen začetni razvoj. Napredovanje posameznika  od najpreprostejših refleksov (sesanje, gledanje) do vedenjskih dejanj (nadzor s posamičnim namenom). Samostojna dejanja vidimo v povezavi, težnji po cilju. Vse dokler uporaba ne vstopi na področje »čistega mišljenja«.

Delovanje gibalnega sistema  je neverjetno zapleteno,  zahteva izredno diferencirano in hkrati povezano usklajevanje številnih različnih živčnih in mišičnih sestavin. Ko se roka premakne, da bi nekaj prinesla, vrgla ali ujela, poteka zelo zapleteno medsebojno delovanje oči in roke, pri čemer vsakemu gibu sledi povratno obvestilo, ki omogoča natančneje nadzorovan naslednji gib.

Npr.: Otrok sega po predmetih. To prijemanje razvije v podajanje predmetov iz ene roke v drugo. Preproste strukture se povežejo v bolj zapletene sestave. Motorični razvoj poteka postopoma. Za oceno sposobnosti in talentov so pomembne faze rasti otroka, posameznika. Vemo, da se telo v različnih življenjskih obdobjih ne razvija enako hitro.

Mehanizmi povratnih obvestil so zelo razdelani, tako, da se motorični gibi neprestano izboljšujejo in urejajo na osnovi primerjave med nameravanim ciljnim stanjem in dejanskim položajem udov ali udov telesa v določenem trenutku. Bodimo torej pozorni na naše motorične gibe in na proces, ki se ob njih dogaja v naših možganih. Uporabimo možgane za to, spretnosti in izraz. Opazujmo se v različnih situacijah. In se postavljajmo pred izzive. Le tako bomo presenetili sami sebe, ko bomo na točki, da nam bo dobro razvita telesno – gibalna inteligenca služila, tako kakor smo si želeli, postavili za cilj. Že z razmišljanjem o motoričnih spretnostih naredite velik korak k razvoju le teh.

 

Literatura:

Razsežnosti uma; Teorija o več inteligencah, Howard Gardner

Veliki leksikon o človeških značajih; J.B.Delacour

Priročnik za preživetje v življenju;  Bear Grylls 

Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost; Thomas V.Krafft

Popolnoma naskrivaj; Vanja Lebar

Članku sledi pesem. V tej pesmi je opisano, kako pomembno je, da nekaj začutimo, to zaznamo. To mislimo in hočemo potegniti na površje: … občutimo, hočemo, mislimo in zmagamo.      OHM

Misel privre na površino.

Čutim svoje zmagoslavje in njihov poraz.

Drvim in ne bom se ustavila.

Kako se ugasne ta ogenj?

Gorimo, jaz sem zmagala.

Čutim, da letimo na metli.

Drvimo po toboganu.

Hitrosti so svetlobne.

Otroci se me primejo za roko.

Ustroj disciplinirane ukalupljene anomalije.

Vsi smo na metli.

Letimo proti vesolju.

Občutimo, hočemo in mislimo.

In smo zmagali.

Igramo se space animals.