Je nadarjeni genij

Branje za 5 min./ Vaja za 3 min.

V kolikšni meri je genialnost pogojena z dednostjo in okoljem?

Prispevek je namenjen staršem, učiteljem in vsem, ki jih zanima tematika: talent, nadarjenost in genialnost. Kaj boste povedali otroku, če vas bo vprašal kdo je genij?  Na prvi pogled mislimo, da vemo vse o dednosti, okolju, inteligencah in človeških možganih. Če drži, da imamo v sebi vsi malo genija, potem je bistvo delovanja to, da odkrijemo talent in razvijemo strast do svojega poslanstva. Rešitev je v ustvarjalnosti.

Ta dar je genialnost

“Z lahkoto napraviti, kar je drugim težko, pomeni imeti talent. Napraviti, kar je talentu nemogoče, pomeni biti genialen.”        Jorge Amado

Tabula rasa – bel nepopisan papir, radovednost in želja po raziskovanju. Vsi pomislimo na otroka, ko preberemo te besede. Pomislite na dejstvo, da tudi takrat, ko se motiviramo, želimo, da bi v sebi prebudili otroka. A smo že dolgo odrasli. Vedno želimo več izvedeti o svetu, v katerem živimo.

Zdrav otrok je radovedno bitje, želi si izkušnje in znanje. Prepogosto se dogaja, da nam poskusi pomoči predstavljajo ovire. Zatrejo našo naravno željo in raziskovalni čut. Namesto problemov, ki naj bi jih reševali, nam ponujajo rešitve, ki naj si jih zapomnimo. Če otrokove silovite radovednosti ne izrabimo, jo lahko za vedno pozabimo. Z otrokom je treba ravnati kot z zavedajočim se, učečim se in razvijajočim se središčem ustvarjalnega uma, in pokazal bo, da to tudi je.

Sodobna družba, težki časi morda res niso prijazni do otroka. Bodimo mi. V številčnih razredih pogosto ni časa za delo s posameznikom. Nujno bi bilo upoštevati potrebe vseh učencev, saj je vsak za nekaj nadarjen. Ustvarjalnost je pogoj, da odkrijemo nadarjenost in različne talente. Individualne razlike so pogojene z okoljem. Od malih nog otrok vsrka prenekatere dejavnike okolja. In se v skladu z njim razvija. Je torej genialnost pogojena z okoljem? Gre za spor okrog vprašanja, kaj šteje več: prirojeno ali privzgojeno. Odločilno vlogo pri duševnih sposobnostih ima dednost. Okolje nosi velik pomen.

V sebi razvijamo različne talente: splošno socialno zmožnost, sprejemljivost, motivacijo, prostorsko razmišljanje, logično razmišljanje, jezikovne sposobnosti, telesne sposobnosti, ročne spretnosti, glasbena nadarjenost in ustvarjalnost. Ste kdaj pomislili, koliko vsega ste se naučili s pomočjo metode ”na napakah se učimo”?

A prijetna skupna doživetja vse prisotne čustveno okrepijo in socialna zmožnost pride do izraza. Genijalnost je potrebno odkriti, razvijati in nadgrajevati. Oseba, ki otroka uči ob izkušnjah je v otrokovem življenju veliko vredna. Saj prijetna čustva dajejo moč. Za genije je značilno, da so imeli vzgojo pomembnih drugih. Številne raziskave o genijih in nadarjenih otrocih kažejo na to, da naše sposobnosti niso prirojene, tako kot recimo rdeči lasje, modre oči ali oblika uhljev. Kaže, da o naših duševnih sposobnostih odloča predvsem kvaliteta zgodnjega okolja, še zlasti v obdobjih tik pred in po rojstvu. Skupna značilnost skoraj vseh nadarjenih otrok je, da so odraščali v vsebinsko bogatem in raznolikem okolju, kjer so imeli veliko priložnosti za učenje. Tak primer je npr.: John Stuart Mill, že pri treh letih se je učil grško.

  • Ste kdaj pomislili s čim so se ukvarjali vaši sorodniki, tete, strici, bratje, sestre, starši, stari starši, pradedki in prababice?
  • Kaj so počeli v prostem času, za kaj so bili nagrajeni?
  • Ste kdaj pomislili, zakaj občudujemo vzornike?

Mozart se je rodil v družini glasbenikov, sredi glasbil, in je že v najnežnejših letih poslušal očetovo glasbo. Pri petih je igral violino in komponiral zanjo, pri osmih je napisal svojo prvo simfonijo.

Kot otrok je npr.: Albert Einstein bil tako molčeč, da je morda prav zaradi tega začel dojemati in pojmovati svet bolj samosvoje.

Posameznik z močno razvitimi logično-matematičnimi in prostorskimi zmožnostmi je nadarjen za fizikalno znanost. Logične zmožnosti so morda razmeroma bolj pomembne za teoretično usmerjenega posameznika. Prostorske za eksperimentalnega znanstvenika. Posameznik, ki ima poleg teh zmožnosti še jezikovne in družbene spretnosti, bi bil idealen vodja velikega znanstvenega laboratorija.

Očitno je, da je za odvetnika dobro, če ima visoko razvito jezikovno, logično in medosebno inteligenco (manj očitno je, kako bi k njegovi poklicni uspešnosti lahko prispevali glasbena ali gibalna inteligenca). Politik npr.: lahko v sebi združuje razvito jezikovno in družbeno inteligenco, razmeroma malo pa potrebuje logično zmožnost. Tudi eleganca, do katere pomaga gibalna inteligenca, mu lahko koristi. A ne tako, kot gledališkemu igralcu, ki najbolj ceni jezikovno in telesno inteligenco. A medosebna inteligenca npr.: za samo spretno izvedbo gledališke igre ni pomembna. A režiser brez obvladovanja le te, ko mora uskladiti veliko št. posameznikov ne zmore.

Talente bomo prej odkrili v projektnih skupinah. Zato je učinkoviteje nadarjenost spodbujati na gledaliških delavnicah, ob dodatnem pouku matematike, na posebnih urah za ustvarjalno razmišljanje. Vsi smo mi pravzaprav v sebi malce geniji. Vprašanje je, koliko in kako čas namenimo idejam in delu na njih. In ali imamo možnost, da v sebi odkrijemo to strast. A dejstvo je, da najbrž ne uporabljamo niti enega odstotka svojih možganov.

Šele v poznih šestdesetih so psihologi začeli spoznavati, do kolikšne mere zmorejo mladi možgani vsrkavati tudi okolje in se mu prilagajati. Postajamo maksimalno ustvarjalni v okolju, kjer delujemo. Posvečamo se sebi, znebimo se globoko zakoreninjenih stresov in negativnega pogojevanja. In se ob življenju zanimajmo za meditacijo, sproščanje, odpravljanje stresa, psihoterapijo, svetovanje, masažo, jogo itn. …

A za to, da bi MI postali geniji, je v tem obdobju že prepozno.

VAJA: VADIMO PROSTORSKO PREDSTAVO z otrokom

Postavite otroka pred nalogo ocenjevanja oddaljenosti: Igraje se bo naučil kako oceniti razdaljo. Navadil se bo trirazsežnosti in namišljenih črt v prostoru. Koristno vsaj za geometrijo in tehnično risanje. Naj oceni razdaljo v sobi od oken do vrat. Naj oceni razdaljo do šole. Tako bo razvil dobre sposobnosti prostorske predstave. Znal se bo orientirati in se bo redko izgubil.

 

Literatura:

  • Gardner, 1995: Razsežnosti uma. Teorija o več inteligencah. Lj.
  • Lebar, V. 2015: Umska poigravanja z BesedoVanja, MS
  • Von Krafft, T.2008: Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost. Lj.