Deli možganov

Branje za 5 min.

Deli možganov

So lahko možganski odseki območja sporočanja? A. Ahrend je zagovarjal, da za vzboklinami in izboklinami na lobanji delujejo življenjske sile. Morda je to premreženost možganskih celic. Tako je nastala domneva, da gre za delovanje možganov, ki so za posameznimi deli lobanje. Sile je predstavljal po shemi: Dojemanje, predstavljanje, praktično razmišljanje, filozofija, modrost, etika in vera. Beyer poudarja, da ima normalno razvit človek pribl. 25 milijard možganskih celic. Te tvorijo misleče možgane samo tedaj, če so medsebojno povezane in lahko druga drugi posredujejo informacije.

Deli možganov  Hrbtni mozeg ali hrbtenjača + Možgansko deblo + Mali možgani + Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus in limbični sistem. Med dele možganov štejemo tudi:  Hipotalamus + Limbični sistem + Možganska skorja ali korteks + Možganske ovojnice.  

Hrbtenjača opravlja zelo preproste reflekse in deluje kot glavni komunikacijski kanal med glavo in ostalim telesom.

Možgansko deblo je na vrhu hrbtenjače, je nekako njen podaljšek. Sestavljajo ga srednji možgani, reticularis, podaljšan mozeg (medula oblongata)  in hrbtnega mozga (zgornjega dela hrbtenice). Del možganskega debla je tudi pons – most oz. mostič.

Beyer pravi, da vse informacije, ki prihajajo od telesa v možgane in nazaj, morajo skozi to možgansko deblo in se tu na poseben način spremenijo. Možgansko deblo bdi nad informacijami, ki prihajajo skozi čutila in jih filtrira. Če ste na primer v sobi, kjer se vklaplja in izklaplja hladilnik, se na zvok kmalu navadite.

Mali možgani so podobni možganski skorji. Imajo več funkcij predvsem pa skrbijo za usklajevanje gibov. Delujejo tako, da informacije vseh čutov integrirajo z mišicami in tako poskrbijo, da se gibljemo enakomerno in ubrano, ne pa krčevito in neusklajeno.

Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus (globlje ležeči deli) in limbični sistem. Omogočajo boljše razumevanje celotnega delovanja možganov. Talamus je veliko območje z mnogimi jedri, od katerih ena pošiljajo informacije čutov možganski skorji, druga pa posredujejo informacije med obema deloma možganske skorje. Podpira velike možgane v določenih procesih, povezuje npr. posamezne slike skorje velikih možganov v zavestne celovite slike. S tem posegajo vmesni možgani v potek zavedanja in nezavedanja in tudi v sanjsko dogajanje, v katerem se vrstijo celovite slike.

Tik pod talamusom leži hipotalamus, majhna, komaj za grah velika, zato pa toliko bolj pomembna tvorba. Nenehno nadzoruje kri in ima pomembno vlogo pri nadzorovanju spanja, spolnega vedenja in čustev. V hipotalamusu se uravnavajo posebni vegetativni procesi, kot so občutek lakote, potenje, mraz, žeja, odziv na nevarnost, telesna temperatura, agresija, presnova in še mnogo drugega.

Limbični sistem je skupina struktur sredi možganov in igra pomembno vlogo pri čustvih in motivaciji.

Možganska skorja ali korteks zavzema le četrtino celotne prostornine možganov. Starejši del skorje se imenuje hipokampus (tudi arhikorteks). Možganska skorja vsebuje 75 % od desetih milijard nevronov. Pokriva velike in male možgane, deli se v levo in desno poloblo. Ima območja za vid, sluh, vonj, okus, telesne občutke in gibe ter središča za jezik. Ta območja imenujemo asociacijska območja. Ključno vlogo ima pri pomnjenju, pozornosti. Pri zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti.

Možganske ovojnice so vrsta open, ki prekriva celotne možgane. Zunanje so namenjene zaščiti, v notranjih je obilje arterij in ven, ki možgane oskrbujejo s krvjo. Možgani, čeprav jih je le za 3 % celotne telesne teže, porabijo kar 25 % kisika, ki pride v telo.

Možgani v primerjavi z računalnikom

V nasprotju z računalnikom lahko možgani hkrati opravljajo tisoč različnih funkcij in podatke navzkrižno preverjajo in povezujejo. Čeprav so možgani kar nekajkrat sposobnejši in prožnejši od računalnika. Njihova kompleksnost daleč presega kompleksnost moderne tehnologije. Možgani, ki bi bili narejeni iz tranzistorjev, bi do kraja napolnili veliko halo, takšni, ki bi uporabljali mikroelektroniko, pa bi napolnili veliko sobo. Skladiščene zmogljivosti možganov so tolikšne, da lahko vanje vsako sekundo, od rojstva do smrti, spravimo na tisoče novih podatkov in še ostaja prostora.

Literatura:

Russel, P. : Knjiga o možganih, Ljubljana.

Günther, B. :1992; Urjenje spomina in koncentracije;Kreativno učenje, Superučenje, Učenje v sprostitvi. Ljubljana.