Arhivi Kategorije: predavanja

REŠITEV SPOMINSKEGA SISTEMA

Prispevek vam vzame 3 min branja in 1 minuto vaj.

Namenjen je vsem, ki razmišljajo o učenju, pomnjenju, kot svoji vseživljenjski sposobnosti učenja. Razkriva nekaj predlogov za razvijanje spomina in rešitev za spominski sistem.

Komu namenjeno?

Prispevek je namenjen vzgojiteljem,  učiteljem, staršem in vsem strokovnim delavcem, ki delajo z ljudmi. Ne glede na generacijo. Tako v šolah in na medgeneracijskih delavnicah smo se v zadnjih letih spraševali, kako preseči naše omejene kapacitete in naš delovni spomin, ki je sposoben shraniti le 7 + 2 elementa. Po navadi menimo, da imamo dober ali slab spomin. Spomin lahko razvijamo in izboljšamo.

7-9 besed, stvari je premalo, mi želimo v spominu ohraniti in priklicati več. ……..KAKO?  ………  Čeprav se nam včasih, katera metoda zdi čudna ali nenavadna, je najbolje, da se samo prepričate, ali deluje. Saj čudne in predvsem domiselne povezave prispevajo k temu, da naši možgani obdržijo informacije, ki si jih želimo zapomniti.  Za učinkovito funkcioniranje si moramo zapomniti dejstva, številke in druge pomembne informacije v življenju. Sami presodite, kako se boste lotili načrta za rešitev svojega spominskega sistema. Morda tudi z vajami za umsko poigravanje. (3 primere vaj/orodij najdete ob koncu prispevka, za več pa sezite po literaturi.)

Kaj je torej naš spomin?

Spomin je skladišče in sposobnost, da poljubne podatke prikliče, in zbira. Po Beyer-ju poznamo tri vrste spomina:

  1. a) Ultrakratkotrajni spomin UKTS
  2. b) Kratkotrajni spomin KTS
  3. c) Dolgotrajni spomin DTS

Vsaka informacija, ki jo človek prejme, prispe najprej v UKTS. Ko se informacija zaradi svoje pomembnosti ohrani dlje, kot 20 s, se prenese naprej v KTS. Tu se ohrani za omejen čas, več minut. Če ostane več kot 20 min, preide naprej v DTS. DTS je dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse podatke, besede, imena. Informacije se pozabijo po 30 min. 5 urah ali 10 dneh, nekatere celo po letih.

Odvisno od pogostosti uporabe informacij, od ponavljanja in od tega kako zapomnljiva je bila informacija.

Kako razvijamo spomin?

Če pri zavestnem učenju za pomnjenje uporabite asociacije, skrajšate čas za učenje za polovico. Možgani delujejo tako, da moramo ustvariti povezave, če si želimo kaj zapomniti. Lahko se učite 6 x hitreje.  A morda se vi ali vaš otrok, še brani uporabe skic, podčrtovanja in opornih asociacij. Morda so za vas bolj uporabne strategije rime in ritma pesniškega jezika. Povezave med številkami in rimami so dober način, da si zagotovite izhodišče za spominjanje. Lahko so to tudi mnemonični izreki, kot npr.: »Skisano vino je zanič.« Ta izrek nam pravilno v spomin prikliče strani neba. Pravilni vrstni red je: Sever, Vzhod, Jug, Zahod.

Vsi se moramo naučiti učiti, razvijati in uporabljati svoj spomin. Naši možgani iščejo, vzpostavljajo in ohranjajo povezave. Zato npr.: če želite ustvariti povezavo, ki vam bo v pomoč pri pomnjenju, se splača sprejeti prvo, kar vam pride na misel. Nekaj, kar je že dobro vtisnjeno v našo zavest, povežemo z neko drugo zamislijo ali s predmetom.

V primeru težav se osredotočimo na tisti predmet, del, ki si ga težje zapomnimo, ki nam povzroča preglavice. Npr.: del besede, ki ga večkrat narobe napišemo. Morda je to del korakov koreografije, kjer zmeraj zaostanemo za drugimi. Raziskovanje po slovarjih, pojasnjevanje in razumevanje vpliva na zapomnitev. Ponavljanje in uporaba ključnih, nosilnih besed, je najbolj preprost in pogost način za to, kako si zapomniti več informacij. Um spodbujamo, da se oklene barv, živih in nenavadnih označb, ki nas tesno povežejo s čustvi in občutji. In velikosti podob. Naših predstav. Naj bodo naše predstave gromozanske, drobcene. Pravi živahni scenarij živahnega razgibanega dogajanja nam bo omogočil, da bomo zgodbo priklicali v spomin. Uporabimo čute, um se spomni močnih čutnih vtisov. Zato pozorno glejte, prisluhnite, vohajte in tako naprej.

Zagotovo boste našli, katera strategija nam je uporabna, primerna. Saj želimo biti genialni! In želimo uporabljati vseh 7 – 9 inteligenc, jezikovno, logično-matematično, prostorsko, glasbeno, telesno-gibalno, medosebno in znotraj-osebno. Lahko individualno delamo vaje in se umsko poigravamo. Skupina na delavnicah na obravnavano tematiko nam ponuja večji izziv in preizkušnjo. Naši spomini so naše bogastvo. Naše zgodbe so naše. Mi jih ustvarimo. Zato tako vplivamo na to, kaj in kako si bomo zabeležili v možgane. Naše zgodbe so tako lepe, boleče, zanimive ali dolgočasne.

Ne le, da se spomnite svojega otroštva, domislic in smešnic, vprašanje je kako in česa se spomnite.

Vprašajte se, poznate rojstne datume vsaj petih članov svoje družine ali najbližjih sorodnikov. Naslove, prijateljev. Lahko naštejete naslove vsaj 6 filmov, ki ste jih gledali zadnje pol leta na televiziji, ali jih imate v svoji zbirki filmov. Ste kdaj na koga pozabili in ga pustili čakati ? (Takrat ste si zabičali, da tega več ne boste storili.)

In še nekaj osebnih vprašanj: Po spominu povejte, koliko oken ima vaša hiša? Znate vse ulice vašega mesta, ali vsaj načrt vaše ulice in pripadajočih križišč.

In kratek test vašega pomnjenja: Preberite 8-10 vrstic iz neke knjige, znate ponoviti, kaj ste prebrali?

Vaš spomin je lahko še tako dober; toda če ste naveličani ali utrujeni ali nesproščeni, je vaša koncentracija motena in lahko pade celo do ničelne točke. Zato se moramo znati motivirati, koncentrirati, zbrati in osredotočiti. Rešitev spominskega sistema so delno tudi umska poigravanja. Zato, da boste imeli izjemen spomin, ali vsaj dober povprečen spomin, katerega vam bodo vsi zavidali ni potrebno storiti veliko.

Spomin je naš zaklad. zato sledijo … VAJE ZA SPOMIN …

Z vajo1  prebudimo možgane, ki smiselno povezujejo pare. Z vajo pari lahko razvijemo slonji spomin.  Nasploh ima tehnika besed v pare zelo ugoden vpliv na naš spomin, ko si moramo zapomniti več kot 10 stvari.  Če si npr. v življenju 20 stvari smiselno uredimo v pare, si jih bomo lažje zapomnili. In zapomnite si, ni vse v talentu. Z veliko vaje lahko dosegamo dobre rezultate in se razvijemo v posameznike z zavidljivimi rezultati. Vaje so kakor orodje, ki ga uporabljamo za svoj razvoj miselnih aktivnosti, spomina in posledično razmišljanja. Z njimi urimo svoje sposobnosti spomina. Vsaka vaja ima svoj smisel.

VAJA 1: PARI, ki si jih boste zlahka zapomnili, saj so nasprotja. :

seštevanja  –  odštevanja

babičevanja  –  dedkovanja

nagrajevanja – kaznovanja

izlivanja – nalivanja

izdihovanja – vdihovanja

VAJA 2: Besedne dvojice, ki si jih boste zlahka zapomnili, kot pravi Beyer, z uporabo svoje predstave:

ovca – kitara

obroč – vrč

les – škarje

meso – letalo

kost – zvezek

VAJA 3: IGRANJE S PREDPONAMI Trik naštevanja besed pa je znanje predpon, poskusite zdrdrati besedo __dravanja z naštetimi predponami. Koliko in kako ste si jih zapomnili?

Predpone: dr, izdr, nadr, oddr, predr, pridr, zadr, zdr

Izpisane besede: Drdravanja, izdrdravanja, nadrdravanja, oddrdravanja, predrdravanja, pridrdravanja, zadrdravanja, zdrdravanja.

Priporočam, da glasno drdrate. Ob tem boste dobro ogreli grleni aparat in se vadili v izgovorjavi črke R. Z vajo presežemo meje in si drznemo postaviti višje meje našega delovnega spomina. Obstajajo pa tudi delavnice s tekmovanji v spominu.

Ko nam uspe izuriti možgane, lahko tehnike spomina uporabimo v življenjski situaciji. Pomembno v življenju je, da si pravilno zapomnimo sezname.Če VAS zanima še več, potem morate doživeti možgansko olimpiado.

 

Literatura:

Edward, D.B.: Naučite svojega otroka razmišljati, Ljubljana

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Lebar, V.: Umska poigravanja z BesedoVanja, samopotrjevanja; M.Sobota

 

Delavnica na otroškem taboru

Preživimo dopoldan z Vanjo:

“Jaz sem si želela, da bi prirejala možganske olimpiade, da bi lahko bila med tistimi super geniji, ki vedo nekaj nenavadnega. Tako sem Iz svojega imena naredila didaktično igro. In sem se s tehnikami spomina in urjenja možganov potrudila narediti super abecede. Zato lahko zdaj naštejem veliko besed, ki so na seznamu v VAVAPEDIJI.
Veliko sem jih zbrala v e knjigi až4000, Literarna opisovanja besed. Te besede so predstavljene tudi na zastavicah, s katerimi sem okrasila prostor. Otrokom sem za popestritev 100 besed naštela kar iz glave.        
                                       FOTO: Tanja HSD
“Želim si družino, ljubezen, mir, žival in nekaj bi tudi rad v življenju postal.”
Manjša skupina otrok (8, razpon 6 – 11 let), se je zbrala v Hiši sadežev družbe, Murska Sobota. Srečali smo se z namenom, da izdelamo čudežno beležko želja. Z obilo zabave in igre. Tako smo se spoznavali, preizkušali naš spomin in iskali svoje želje.
Skrivnost čudežne beležke je, da v njej izbrane želje, ki si jih izpolnimo odkljukamo in zapišemo nove in nove želje. Bolj, kot rastemo, več želja se nam izpolni, medtem ko jih odkrivamo.
                                       Foto: Dominik G.
Pomislite samo na velike idole. Na vse tiste, ki jih tako močno občudujete. Mislite, da so kar tako čez noč uspeli. Niso, veliko vsega so se morali naučiti in prehoditi poti. Predvsem pa so točno morali vedeti, kaj hočejo. Zapišite, kaj hočete. In se borite za to, da boste to dosegli.
pripravila, izvajala, zapisala … z veseljem … Vanja

TVU 2018 v Murski Soboti

Dne 14.6.2018 smo izvajali delavnico v okviru tedna vseživljenjskega učenja. Pogovor v krogu v majhni skupini je bil zanimiv. Udeleženci so poslušali in morda niso prav vsega razumeli. A bistvo je, da smo se pogovarjali o spominu, možganih. O ciljih, željah in iskanju svoje ideje. Nekaj kar radi počnemo v prostem času, lahko postane svetla točka. Ali z idejo kaj zaslužimo, ali pa le prijetno preživljamo svoj prosti čas. Čas smo namenili tudi sodobnemu času, ko si lahko knjige izposojamo v knjižnici na daljavo. E knjige, še vedno menim, da so premalo zaživele med bralci.

Promocijske prireditve TVU so priložnost tudi za nas samostojne ustvarjalce. Tako sem predstavila NOVO e knjigo AŽ4000, literarna opisovanja besed in iz nje prebrala eno zgodbo.

Morda so udeleženci po predstavitvi tudi sami kaj zapisali, saj nekateri med njimi pišejo svoj blog.

 

Prispevek zapisala: Vanja Lebar

FOTO:LU MS

 

TVU 2018 Maribor

TVU 2018 Literarna opisovanja besed v Mariboru

Dne 18.5. sem predstavila až4000 Literarna opisovanja besed skupini PUM, na Andragoškem zavodu v Mariboru.  Pred pogovorom smo se predstavili in se spoznali s skupino. Pogovarjali smo se  o spominu, o prostem času, o beležki želja in ciljev.

Potem sem predstavila sebe in svoje delo in smo brali zgodbo BEDNE TEŽAVE, iz knjige. Ob branju zgodbe, smo se pogovarjali o simbolih in o kulturnem kaosu.  Kljub vsakodnevnim težavam smo bili dobre volje.

Po srečanju je njihov mentor David, zapisal takole:    Danes smo imeli poslušavanja na temo besedovanja z gospo pedagoginjo Vanjo, ki je iz svojega imena naredila didaktično igro in izpisala celo knjigo. In sedaj nam v glavi odzvanja.

 

 

 

 

ŽENSKI MOŽGANI

Branje za 3 min.

Ponovno ugotavljamo, da možgani niso nič drugega, kot nadarjen stroj za učenje. Nič v njih ni popolnoma nesprejemljivo. Proti svoji naravi se namreč borimo, v trenutku, ko zanikamo vpliv biologije na možgane.

Možgani  žensk in moških niso enaki. Tako moški kot ženske imajo popolnoma enako število možganskih celic. Pri ženskah so bolj zgoščene, zato so možgani moških za 9% večji.  Globlje možganske razlike nam pokažejo, zakaj so ženske ženske in moški moški.  Možganska operacija sistema žensk in moških sta večinoma sicer združljiva in enako zmogljiva, v obeh sistemih se izvajajo  vse kognitivne funkcije, vendar enake cilje in naloge uresničujeta z uporabo različnih krogotokov.

ŽENSKI MOŽGANI so v resnici natančno uglašen vrhunski instrument

Ženski možgani, so sestavljeni iz:

  • Prednje cirkularne skorje, prefrontalne skorje, insule – središča za intuicijo. (Ta je pri ženskah večja in dejavnejša, kot pri moških.
  • Hipotalamus, ki skrbi za hormonsko simfonijo in je pri ženskah aktiviran že zgodaj v življenju. Hormoni lahko določajo, kaj bi radi počeli možgani.  Pomagajo usmerjati vzgojno in družabno življenje.  Hormoni vplivajo na naše razpoloženje, na klepetavost, spogledljivost, zaskrbljenost in tekmovalnost ter obzirnost.)
  • Amigdale, nagonsko jedro, ki je pri ženskah manjše.
  • Hipofize, ki pomaga vključiti materinske možgane. In hipokampusa.

Dejstva:

– Ko ženske možgane preplavi estrogen, se začnejo deklice intenzivno ukvarjati s svojimi čustvi in komunikacijo. Ure in ure se pogovarjajo po telefonu. V mestu se dobivajo s prijateljicami. Dekleta začnejo izgubljati zanimanje za dejavnosti, ki zahtevajo delo v samoti. Hormoni namreč ženske dobesedno silijo v povezovanje in komunikacijo.

– Ko pa možgane fantov preplavi testosteron, začnejo fantje manj komunicirati in postanejo obsedeni z doseganjem rezultatov v igrah. Fantje se brez težav umikajo v sobo in sedijo dolge ure za računalnikom.

–  V možganskih središčih za govor in sluh imajo ženske za 11 odstotkov več nevronom, kot moški.

– Središče za čustva in shranjevanje spominov, ki mu rečemo hipokampus, je v ženskih možganih večje, kot je večje tudi vezje za govor in opazovanje čustev pri drugih. Ženske v povprečju bolje izražajo svoja čustva in si bolje zapomnijo podrobnosti čustvenih dogodkov.  In zdaj veste,

Zakaj npr.: se ženske do potankosti spominjajo prvega zmenka, prvega prepira. Struktura in kemija možganov so krivi, da se moški komajda zavedajo, da se je to zgodilo.

Zakaj pa npr.: hormoni ženske kakšen dan tako vznemirijo, da ne morejo delati, ali se s komer koli pogovarjati. Morda planejo v jok, ali pa bi koga zmlele v prah. To so ženske. Imajo trenutke, ko sprememba v dotoku hormonov v možgane povzročijo, da vidijo prihodnost črno in morda celo sovražijo življenje, svoje življenje. Hudo. To je PMS (predmenstrualni sindrom), še sreča, da ga doživlja le nekaj odstotkov žensk.

Ta dejstva sem izbrala za Vas dragi bralci, po prebrani knjigi. Za vse, ki Vas ta tematika zanima en nasvet: Preberite jo sami. V pričujoči knjigi  je avtorica navedla ogromno literature.

Vir.: Louann Brizendine; Ženski možgani

Za uspešno umsko staranje

Branje za 1 min.

MOŽGANI V STAREJŠEM STAROSTNEM OBDOBJU

Za uspešno umsko  staranje

Sprašujemo se:

  • Ali je upad umskih sposobnosti skladen s pričakovanimi normami ali nam naznanja nevro-degenerativno proces? 
  • Katere spremembe v možganih so povezane s staranjem?20160317_101355FOTO: arhiv BesedoVanja

Z znanjem o neizogibnih spremembah  v možganih se bomo lažje pripravili na pozitivno vplivanje na procese, ki bodo te spremembe nekoliko upočasnili.  S staranjem prihaja do strukturnih, fizioloških, bioloških, kemičnih in psiholoških sprememb v naših možganih, ki se jim ne moremo izogniti.  Umsko staranje je normalen pojav, ki ga vsi poznamo. Uspešno umsko staranje merimo z zadovoljstvom v življenju, fizičnim delovanjem in s socialnim vključevanjem. (Havinghurst 1961) Naši možgani namreč ohranijo možgansko plastičnost. Sposobnost prilagajanja. Tudi v starejšem obdobju. To pomeni,  prilagajanje možganov na nove situacije, izkušnje, izzive in učenje. To pomembno dejstvo pomeni, da se nevroni v starosti prav tako prilagajajo novim informacijam z ustvarjanjem novih sinaps.

In zato so STIKI tako zelo pomembni za uspešno staranje. CILJ: Živeti zdravo, do konca življenja, odsotnost invalidnosti in bolezni.

Katere aktivnosti lahko uporabimo za to, kako lahko sami vplivamo na spremembe, ki jih prinaša naše staranje?

 

Makrospremembe:

  • s staranjem se zmanjša volumen možganskega tkiva.
  • S staranjem se poveča volumen cerebrospinalne tekočine, imenovane tudi likvor.
  • S staranjem se tanjša možganska skorja.

Mikrospremembe:

  • Do zmanjšanja možganske mase prihaja zaradi sprememb v možganski belini.
  • Biokemične spremembe – spremenjeno delovanje encimov in genov – vplivajo na delovanje nevronskih mrež.

 

Vir: Dr.Vojko  Kavčič  – UMOVADBA

za bistre možgane v poznih letih

MOVERE – gibaj se!

Branje za 5 min./ Vaja za 5min.

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Se pravi motivacija pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo. Ta pa lahko postaja naša moč, ki jo uporabimo zmeraj, tudi ko naletimo na ovire. Zanima nas predvsem motivacija v psihološkem smislu. Vemo kdaj vztrajamo in težimo k določenem vedenju,  ki nas vodi k dosegi cilja, kljub oviram.  Poznamo sebe in  gonilne sile, ki usmerjajo naša dejanja.

Kaj pa otrok? Od desetega leta naprej, naj bi otrok pri učenju že uporabljal učne strategije. Med sestavine učne motivacije štejemo interes za šolsko učenje. Učenje, ki je pomembno zgolj zaradi učenja in postaja vrednota učenca. Ker gibalo v življenju posameznika postajajo njegove vrednote. Težavnost učenja pa predstavlja izziv. Daljše učenčevo delo in učenčeva prizadevanja so zajeta v ocenah. Zunanja spodbuda za učenje je v nagradi, ki zvišuje tudi učno samopodobo.

Kazen in nagrada sta še zmeraj vzgojno sredstvo s katerim dosegamo cilje.  Se vaš otrok sooča s težavami in jih sam uspešno rešuje. Kritično preverja svoje tehnike in uporablja strategije?

Vprašajte se, kdo dodeli naloge in čas, ko se te opravljajo. Otrok sam, ali mu to storite vi? Če otrok ve, kako si snov razdeli in si sam ustvari pregled nad snovjo, mu pustite, naj to počne sam. Morda skupaj z njim grobo načrtujte, on pa si bo delo na snovi sam fino načrtoval. Dolgoročnejše grobo načrtovanje učnih nalog, se razteza čez več dni in tednov.  Upoštevajte dejstvo, na katerega opozarja Gottfried. To je, da so zveze med motivacijo in šolskimi ocenami višje, kakor med motivacijo in dosežki učencev na testih znanja.  V praksi za   samopodobo pride prav tudi sreča, ki smo jo enkrat imeli na testu. Vendar si raje prizadevajmo za odkrivanje in razvijanje svojih sposobnosti. Za zapisovanje in branje  motivacijskih ciljev in motivacijskih rekov.  Isti avtor meni, da so močnejše povezave med motivacijo in ocenami lahko odraz šolskih ocen, kot posledice časovno daljšega učenčevega dela in njegovih učnih prizadevanj. Ni vseeno, za kakšne vrste test oz. preizkušnjo se pripravljamo.  Če poznate učiteljev pristop, potem boste vedeli, ali pri oceni upošteva tudi motivacijo učenca. Morda učitelji od visoko motiviranih učencev več pričakujejo. (efekt pričakovanja)

Motiviranost za učno delo se kaže v otrokovem vedenju in pri ocenah, poudarja Juriševič. Motivacija dobro napoveduje prihodnjo učno uspešnost, na podlagi povezav s preteklimi učnimi dosežki, po načelu akumulacije. Zato, če ste v vlogi starša, pomislite in naredite korake naprej pri sebi in pri svojih bližnjih.  Osvežite barve svojega zaznavanja. Motivacija je povezana s  skladiščenjem znanja v dolgoročni spomin in prav tako z njegovim prepoznavanjem in priklicem. Pregledujte dosežene cilje in premagane težave. To je najboljša motivacija za svoje zadovoljstvo. Pomislite na to, da se tudi sami kdaj v življenju ponovno znajdete v vlogi, ko morate vključiti svojo disciplino in se motivirati za spremembe.

Zaupanje nam daje moč!  Na učni uspeh vplivajo sposobnosti in zdrav razvoj učenca. Obseg in kakovost poučevanja, ki ga je deležen v šoli in doma. Vpliv vrstnikov, okolja in medijev. Vse našteto so pomembni motivacijski dejavniki.  Motivacija ne vpliva le na kvantiteto procesov pri učenju (koliko se učimo), temveč tudi na kognitivne procese med učenjem in nato preko njih na učne dosežke. Njena pomembnost se kaže pri naučenem in na novo pridobljenem znanju.

Kako torej pristopimo k učenju: Učna motivacija je povezana v odnosu do učenja z učno uspešnostjo učencev. Notranja motivacija učenca vodi k boljšim in višjim rezultatom. Sposobnejši mlajši učenci so bolj motivirani za pridobivanje novega znanja v šoli. Dolgočasiti se začenjajo, ko  njihova nadarjenost postaja manj skladna s ponudbo, z zahtevami šolskega okolja.  Učne strategije pomembno posredujejo med motivacijo in izpitnim dosežkom, na to pa vpliva tudi samopodoba, zaznana pomembnost in cilji ter globinske učne strategije.  Le malo je učencev, ki so v veselje strokovnjakom in razvijalcem didaktičnih iger in orodij za učenje. To so tisti, ki so učno tekmovalno usmerjeni. Učenci se lahko učijo  oz. pristopajo k učenju globinsko, z razumevanjem. Površinsko, tako da se učijo na pamet (učno nesamozavestni učenci, iz strahu  pred neuspehom) ali tako, da zadostijo minimalnim zahtevam učiteljev (učno pasivni učenci).

Nekega dne bodo prav vsi učenci spoznali, da lahko veliko naredijo z izboljšanjem pristopa k učenju. S spremljanjem in z načrtovanjem. Z združevanjem izkušenj, znanja in prilagajanja zahtevam. Spoznali bodo, da največ lahko storimo sami. Povejte jim to že zdaj in jim pomagajte narediti ta pomemben korak naprej v svojem spoznanju.  Šolsko učenje že dolgo ni nekaj samo učiteljevega, niti starševskega. Otrok sam postaja učno aktiven učenec.  Uporabite praktičen primer posebne motivacijske beležke.  Otroku pomagajte, da si izgradi dobro učno samopodobo. A vedite, čeprav bo delal po motivacijski beležki, pa ne bo posebnega uspeha, se spomnite, da na učenje in učno uspešnost vpliva več ključnih dejavnikov. Da motivacija predstavlja le 20% učnega uspeha (Bloom).

In še dejstvo, ki ga upoštevajte je, da učno neuspešen učenec  morda nadpovprečne dosežke pokaže v obšolskih dejavnostih. Spremljanja in načrtovanja pa se je otrok le naučil. In s tem naredil korak naprej v svojem razvoju.

NALOGA: V majhno beležko, ki vam je vešč in vam bo prirasla k srcu,  si zapišite seznam 100 želja. In potem to beležko ne odvrzite. Imejte jo shranjeno. Ko boste nekega dne slabe volje, jo odprite in poglejte vse te zabeležene in opravljene naloge. In spet boste nasmejani in motivirani za nove naloge.

UČENCI Mladostno razigranost uporabite v svoj prid.  Morda bodo vaše aktivnosti vaš poklic.  VSEŽIVLJENJSKI UČENCI Ne glede na obdobje, listajte po beležkah (zdaj jih imate že vsaj 5) in preverjajte vse odkljukane naloge. Primer izgleda prve strani beležke in vprašanja, na katera si v njo zapišite odgovore !

_____________________________________________________

MOJA POSEBNA MOTIVACIJSKA BELEŽKA                          

Želite si zmage.       Zdaj vem, kaj hočem in si bom to tudi zapisal/a.                                   

Ime in priimek:  _______________________________________________________

Moj motivacijski rek: ___________________________________________________              

  • Zakaj se učim? Naša prednost je, če prepoznamo svoj motivacijski vzorec. To je značilna kombinacija učnega vedenja. Ko smo pred izzivi, reagiramo drugače. Pozneje to spoznanje uporabimo v življenju.  Nikoli se ne nehajmo spraševati ZAKAJ? Odgovori so namreč naša motivacija za učenje.
  • Kakšen je moj pristop k učenju? Kolikokrat se grem učit, ker me starši opominjajo, se učim zgolj zaradi preverjanja znanja. Nikoli se ne nehajmo spraševati KAKO? Odgovori nas vodijo do spoznanj.
  • Kako se motivirate, pomislite o korakih motivacije in kdo vas motivira?Kako krepite vaše učno vedenje? Se lahko zabavno učite. Ste pripravljeni na trend učenja v vsakem trenutku? Lahko povezujete učenje v življenju s šolskim učenjem?
  • Kaj je to/kaj vam služi kot motivacijski faktor? Je to vaš motivacijski vzorec za samozavest, sposobnosti in izkazovanje. Kako pa ste se izkazali? Kdaj ste se počutili samozavestne, ste pri tem uporabili svoje sposobnosti?
  • Zdaj si znova postavite učne cilje (kratkoročne in dolgoročne) in razvijajte interes do učnih nalog (vsebina, postopki, viri). Veliko lahko za to storite sami. Če vam še ne gre, prosite starše, naj vam pomagajo.
  • Z vsakim odgovorom, postajajte učno aktivni učenci, zmeraj v vsakem trenutku. Pišite si učne cilje, želje in spremljajte svoj uspeh. Načrtujte naloge in poti.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3

Možgani in te(le)sno gibanje

Branje za 7 min.

MOŽGANI IN TE(LE)SNO GIBANJE  Za delovanje človeka so možgani, (raz)um bistvenega pomena. Motorični razvoj človeka poteka postopoma. V življenju razvijamo svojo telesno – gibalno inteligenco. Pri večini oblik človeške dejavnosti je možganska skorja »najvišje«  središče. A najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« ne vsebuje skorja. Gardner ob opisovanju telesno – gibalne inteligence predstavi vso skrivnost, ki jo članek deli z vami. Ste med tistimi, ki želite razvijati svojo telesno – gibalno inteligenco in biti spretni s predmeti. Želite v življenju dobro funkcionirati. Za preciznost niso potrebna dejanja in zmožnosti visoko razvite telesno – gibalne inteligence. Kakor jo imajo plesalci in plavalci. Le naš občutek, kakor za spretno ravnanje s predmeti.  Kakor ga imajo ročni obrtniki, igralci z žogo in instrumentalisti. Uporabite možgane za to, da boste spretni.

Komu je članek namenjen?

Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima motorični razvoj, vloga možganov pri telesni dejavnosti.  Za vse, ki se zavedajo svojih spretnosti. Želijo obvladovati in uporabljati telo, v vseh svojih življenjskih obdobjih. Uglasiti um in telo. Svoje razmišljanje in svoja dejanja. In so zato pripravljeni razmišljati in uporabiti nova spoznanja, ki temeljijo na preverjenih teorijah. 

Možgani in te(le)sno gibanje

Uvodoma se sprašujemo, ali je motorična dejavnost manj »visoka« funkcija možganske skorje, v primerjavi s funkcijami, ki podpirajo »čisto« mišljenje.  Moramo umske dejavnosti obravnavati, kot sredstvo za izvrševanje dejanj. Lahko vplivamo na  različne napake, neustrezno izvedbo ali izpuščena dejanja in jih popravljamo.  Lahko vplivamo na to, da ne bomo izpadli nerodno. Velikokrat se ne zavedamo, kaj povzroča pritisk, vpliva na nerodnost ljudi, ki nas obkrožajo. Nerodnost je lahko posledica poškodb območij leve možganske poloble, ki prevladujejo pri motoričnih dejavnostih. Upoštevajmo ta spoznanja v komunikaciji z drugimi. In bodimo v življenju zmeraj obzirni. Spoznavajmo se in nadzorujmo svoje motorične dejavnosti v vseh situacijah.

Izvajanje motoričnih dejavnosti

Gardner navaja, da pri izvajanju motoričnih dejavnosti tako, ali drugače sodeluje večina delov telesa (in živčevja). Mišice gibalke in protigibalke, sklepi in kite. Velik del hotene motorične dejavnosti vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Medtem, ko je pri večini oblik človeške dejavnosti možganska skorja »najvišje središče«, pa najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« vsebujejo nizki bazalni gangliji in mali možgani.  Gibalno območje možganske skorje je bolj neposredno vezano na hrbtni mozeg in dejansko izvršitev specifičnih mišičnih gibov.  Znotraj živčevja pošiljajo veliki deli možganske skorje, pa tudi talamus, bazalni gangliji in mali možgani podatke hrbtnemu mozgu, vmesni postaji na poti, do izvršitve dejanja. Enako je s predstavljanjem in izražanjem, kot se kažejo v pantomimi in igralstvu. Izražanje razpoloženja ponuja človeku v življenju možnost, da uporabi telesne zmožnosti za posredovanje različnih sporočil. Zato za nekatere ljudi pravijo, da jemljejo življenje, kot oder in so si svojo vlogo v življenju zamislili, kot igro. A mi moramo biti več, kot igralci in izumitelji, naučiti se moramo opravljati stvari v življenju. Vsak si želi biti spreten, pristen in vesel vse življenje. Vsak si želi izraziti se, puščati za sabo dober vtis. Kot navaja Gardner je pri hotenih gibih potrebna stalna primerjava nameravanih dejanj z doseženimi učinki.  Možgani spremljajo posredovana povratna obvestila, ki spremljajo izvajanje gibov. Primerjajo jih z vidno ali jezikovno podobo, ki dejavnost usmerja. Na posameznikovo zaznavanje sveta vpliva stanje njegovih motoričnih dejavnosti.

Ali je telesna dejavnost in gibalni sistem nekaj  samoumevnega? Hotena motorična dejavnost vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Pri motoričnih dejavnostih prevladuje pri človeški vrsti leva možganska polobla. Vsaj delno je pod genskim nadzorom. Lahko je oseba zelo spretna v motoričnih spretnostih, a ima jezikovne in logične spretnosti uničene.

Friederic Bartlett ni priznaval stroge meje med telesnimi dejavnostmi in miselnimi spretnostmi.

Piaget svojega dela ni postavljal v razmerje do telesne inteligence. Nov pogled na razum je usmerjal na »višje« funkcije. A prav njegov opis senzomotorične inteligence osvetljuje  njen začetni razvoj. Napredovanje posameznika  od najpreprostejših refleksov (sesanje, gledanje) do vedenjskih dejanj (nadzor s posamičnim namenom). Samostojna dejanja vidimo v povezavi, težnji po cilju. Vse dokler uporaba ne vstopi na področje »čistega mišljenja«.

Delovanje gibalnega sistema  je neverjetno zapleteno,  zahteva izredno diferencirano in hkrati povezano usklajevanje številnih različnih živčnih in mišičnih sestavin. Ko se roka premakne, da bi nekaj prinesla, vrgla ali ujela, poteka zelo zapleteno medsebojno delovanje oči in roke, pri čemer vsakemu gibu sledi povratno obvestilo, ki omogoča natančneje nadzorovan naslednji gib.

Npr.: Otrok sega po predmetih. To prijemanje razvije v podajanje predmetov iz ene roke v drugo. Preproste strukture se povežejo v bolj zapletene sestave. Motorični razvoj poteka postopoma. Za oceno sposobnosti in talentov so pomembne faze rasti otroka, posameznika. Vemo, da se telo v različnih življenjskih obdobjih ne razvija enako hitro.

Mehanizmi povratnih obvestil so zelo razdelani, tako, da se motorični gibi neprestano izboljšujejo in urejajo na osnovi primerjave med nameravanim ciljnim stanjem in dejanskim položajem udov ali udov telesa v določenem trenutku. Bodimo torej pozorni na naše motorične gibe in na proces, ki se ob njih dogaja v naših možganih. Uporabimo možgane za to, spretnosti in izraz. Opazujmo se v različnih situacijah. In se postavljajmo pred izzive. Le tako bomo presenetili sami sebe, ko bomo na točki, da nam bo dobro razvita telesno – gibalna inteligenca služila, tako kakor smo si želeli, postavili za cilj. Že z razmišljanjem o motoričnih spretnostih naredite velik korak k razvoju le teh.

 

Literatura:

Razsežnosti uma; Teorija o več inteligencah, Howard Gardner

Veliki leksikon o človeških značajih; J.B.Delacour

Priročnik za preživetje v življenju;  Bear Grylls 

Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost; Thomas V.Krafft

Popolnoma naskrivaj; Vanja Lebar

Članku sledi pesem. V tej pesmi je opisano, kako pomembno je, da nekaj začutimo, to zaznamo. To mislimo in hočemo potegniti na površje: … občutimo, hočemo, mislimo in zmagamo.      OHM

Misel privre na površino.

Čutim svoje zmagoslavje in njihov poraz.

Drvim in ne bom se ustavila.

Kako se ugasne ta ogenj?

Gorimo, jaz sem zmagala.

Čutim, da letimo na metli.

Drvimo po toboganu.

Hitrosti so svetlobne.

Otroci se me primejo za roko.

Ustroj disciplinirane ukalupljene anomalije.

Vsi smo na metli.

Letimo proti vesolju.

Občutimo, hočemo in mislimo.

In smo zmagali.

Igramo se space animals.

Urim koncentracijo

Branje za 4 min.

Koncentracija je pomembna, kakor tudi naše usmerjanje pozornosti. Predavanje ni vezano le na šolsko učenje. Podaja nekaj teorije in primere vaj za urjenje v koncentraciji. Namenjen je vsem, ki opažajo, da bi njihova koncentracija lahko bila še boljša.

Urim koncentracijo

Koncentracija je sposobnost zbirati misli na zaželeni točki in jih tam pustiti. Sposobnost in zmožnost koncentracije cenijo tako umetniki kot znanstveniki. Nič ne koristi, če se lahko koncentrirate samo za nekaj sekund, biti morete sposobni, da svoje misli  tudi za dalj časa naravnate na določeno točko.

Koncentracija pri delu in opravljanju nalog je pogoj za kvalitetno opravljeno delo. Koncentracija pri učenju je pogoj za uspešen študij. Koncentracijo povečujemo s pitjem zeliščnih čajev, ingverjevega čaja z limono in meto ali s črnim čajem. Če nam koncentracija uhaja na kruljenje v želodcu, morda najprej lakoto premagamo s kozarcem vode. Kot drugo pa vemo, da se po preobilnem obroku koncentracija telesa preusmeri na presnovo, zato se ob učenju ne prenajedamo. Za koncentracijo je pomembna telesna drža. Sedimo vzravnano. Med učenjem vstanimo, naredimo nekaj počepov. Lahko se pretegnemo tudi na stolu.

Na koncentracijo vplivajo tudi naša pričakovanja in postavljeni cilji. Z motivacijo usmerimo svojo pozornost in razvijamo koncentracijo ob določenih nalogah. Lahko je naša prednost, da si določimo, kdaj, kje in kako se bomo učili. Vemo, da imamo kratkoročni in dolgoročni spomin. Če snov dobro skladiščimo, je nismo pozabili. Le za priklic potrebujemo nekoliko več časa. Nova snov izpodrine staro. Zato je ugotavljanje predznanja tako pomembno. Pozorni smo na avtorje, izid literature in se urimo v primerjanju.

Za koncentracijo so priporočljive vaje. Ves čas, ki ga namenimo jamranju, je lahko sproščen pogovor pred učenjem in nam služi, kot osnova za koncentracijo na učenje. Pozornost nam ne bo uhajala na stvari, ki nas bremenijo. Hitri bomo ob učenju in bomo 100% pri stvari. Hitro ugotovimo, da se redkeje lotimo snovi, ki je prej nikoli nismo obdelali oz. se je nismo lotili z veseljem in z vso svojo vnemo. Zmeraj raje posežemo po tistem, kar nekaj že vemo. A naš cilj je, naučiti se učiti se v življenjskih situacijah, veliko odnesti iz vsakdanjika. Biti zmeraj na preži. Učenje pri knjigi naj bo le za snov, ki se je drugače ne moremo naučiti. Za osvajanje snovi potrebujemo še dobro razvite miselne procese, sposobnost primerjanja, sistematiziranja in sklepanja. To, koliko se obremenimo, je odvisno od rokov. Roki za preverjanje znanja so določeni pravočasno. Če smo na tekočem s snovjo in obiskujemo šolo, predavanja je učenje pred preverjanjem zanimivo. Primerjamo, deduciramo in apliciramo s konkretnimi primeri ter urimo svoje miselne procese, zato ohranjamo svojo umsko kondicijo in se ne bomo po nepotrebnem obremenjevali. Uporabljajmo vse inteligence in si naredimo učenje/življenje zabavno. Če si ogledamo dokumentarni film, si morda pred, ob ali pa o tem kaj preberemo.

Kadar pa beremo literarna dela, zgodbe, izmišljotine, basni svojo koncentracijo razvijamo tako, da smiselno sledimo naslednjim dogodkom v literarnem delu. Pozornost usmerjamo na like, kraje, morda na dogodke in poiščemo rdečo nit.

Barve v veliki meri vplivajo na našo koncentracijo. Koncentracijo in budnost ohranja rdeča barva, simbolizira ustvarjalnost in modrost. Pri določanju značajskih lastnosti s pomočjo barvne lestvice najljubših barv razlikujemo med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Tako je za rumeno kljub znanemu pozitivnemu učinku in čustvenemu naboju življenja, prisrčnosti do sveta in prepuščanja v navdihu in intuiciji, kljub plemenitosti in širokosrčnosti. Je pa za osebe, ki imajo rumeno med najljubšimi barvami značilno, da je koncentracija pomanjkljiva in je zavisten, ljubosumen, posmehljiv in piker. In modra, ki pozitivno uvidevno zaupa v prihodnost, notranje uravnovešeno in urejeno z občutkom za pravičnost, kljub temu k značaju kliče prazne upe, sanjavo romantičnost in pomanjkanje discipline.

Verjetno se sprašujete, kaj storiti za dobro koncentracijo?

Izvajati vaje in vaditi koncentracijo in pozornost. Učenci, ki imajo težave z branjem, usmerjajo pozornost na besedilo in obdržijo stopnjo pozornosti med branjem. Vaja usmerja pozornost na neko besedilo in ohranja pozornost skozi celotno (kratko) vajo.  Učenec »trenira« celostno prebiranje besed ter hitro premikanje oči z besede na besedo.  Vaje lahko delamo tako pogosto, kot se vam zdi potrebno.  V začetku je nekaj več porabe časa zaradi prilagajanja pravilom Ko učenci to osvojijo, traja vaja ca. 1-2 minuti, učinek pa je zelo dober. Lahko jo uporabimo za začetek delovnega dne, kot razvedrilo ali pri uvodu, pri dopolnilnem pouku. Po večkratni uporabi takih vaj se prepoznavanje in zapisovanje besed zelo izboljšata, sposobnost koncentracije pa poveča.

        Izkazovanja  - Izkazujejo se športniki, mi jih obožujemo.
Obožujemo jih do zmage in naprej. Šport, disciplina, motivacija.
Tudi MI se bomo morali kdaj izkazati.

 

Literatura:

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Russel, P.: Knjiga o možganih, Ljubljana