MOVERE – gibaj se!

Branje za 5 min./ Vaja za 5min.

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Se pravi motivacija pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo. Ta pa lahko postaja naša moč, ki jo uporabimo zmeraj, tudi ko naletimo na ovire. Zanima nas predvsem motivacija v psihološkem smislu. Vemo kdaj vztrajamo in težimo k določenem vedenju,  ki nas vodi k dosegi cilja, kljub oviram.  Poznamo sebe in  gonilne sile, ki usmerjajo naša dejanja.

Kaj pa otrok? Od desetega leta naprej, naj bi otrok pri učenju že uporabljal učne strategije. Med sestavine učne motivacije štejemo interes za šolsko učenje. Učenje, ki je pomembno zgolj zaradi učenja in postaja vrednota učenca. Ker gibalo v življenju posameznika postajajo njegove vrednote. Težavnost učenja pa predstavlja izziv. Daljše učenčevo delo in učenčeva prizadevanja so zajeta v ocenah. Zunanja spodbuda za učenje je v nagradi, ki zvišuje tudi učno samopodobo.

Kazen in nagrada sta še zmeraj vzgojno sredstvo s katerim dosegamo cilje.  Se vaš otrok sooča s težavami in jih sam uspešno rešuje. Kritično preverja svoje tehnike in uporablja strategije?

Vprašajte se, kdo dodeli naloge in čas, ko se te opravljajo. Otrok sam, ali mu to storite vi? Če otrok ve, kako si snov razdeli in si sam ustvari pregled nad snovjo, mu pustite, naj to počne sam. Morda skupaj z njim grobo načrtujte, on pa si bo delo na snovi sam fino načrtoval. Dolgoročnejše grobo načrtovanje učnih nalog, se razteza čez več dni in tednov.  Upoštevajte dejstvo, na katerega opozarja Gottfried. To je, da so zveze med motivacijo in šolskimi ocenami višje, kakor med motivacijo in dosežki učencev na testih znanja.  V praksi za   samopodobo pride prav tudi sreča, ki smo jo enkrat imeli na testu. Vendar si raje prizadevajmo za odkrivanje in razvijanje svojih sposobnosti. Za zapisovanje in branje  motivacijskih ciljev in motivacijskih rekov.  Isti avtor meni, da so močnejše povezave med motivacijo in ocenami lahko odraz šolskih ocen, kot posledice časovno daljšega učenčevega dela in njegovih učnih prizadevanj. Ni vseeno, za kakšne vrste test oz. preizkušnjo se pripravljamo.  Če poznate učiteljev pristop, potem boste vedeli, ali pri oceni upošteva tudi motivacijo učenca. Morda učitelji od visoko motiviranih učencev več pričakujejo. (efekt pričakovanja)

Motiviranost za učno delo se kaže v otrokovem vedenju in pri ocenah, poudarja Juriševič. Motivacija dobro napoveduje prihodnjo učno uspešnost, na podlagi povezav s preteklimi učnimi dosežki, po načelu akumulacije. Zato, če ste v vlogi starša, pomislite in naredite korake naprej pri sebi in pri svojih bližnjih.  Osvežite barve svojega zaznavanja. Motivacija je povezana s  skladiščenjem znanja v dolgoročni spomin in prav tako z njegovim prepoznavanjem in priklicem. Pregledujte dosežene cilje in premagane težave. To je najboljša motivacija za svoje zadovoljstvo. Pomislite na to, da se tudi sami kdaj v življenju ponovno znajdete v vlogi, ko morate vključiti svojo disciplino in se motivirati za spremembe.

Zaupanje nam daje moč!  Na učni uspeh vplivajo sposobnosti in zdrav razvoj učenca. Obseg in kakovost poučevanja, ki ga je deležen v šoli in doma. Vpliv vrstnikov, okolja in medijev. Vse našteto so pomembni motivacijski dejavniki.  Motivacija ne vpliva le na kvantiteto procesov pri učenju (koliko se učimo), temveč tudi na kognitivne procese med učenjem in nato preko njih na učne dosežke. Njena pomembnost se kaže pri naučenem in na novo pridobljenem znanju.

Kako torej pristopimo k učenju: Učna motivacija je povezana v odnosu do učenja z učno uspešnostjo učencev. Notranja motivacija učenca vodi k boljšim in višjim rezultatom. Sposobnejši mlajši učenci so bolj motivirani za pridobivanje novega znanja v šoli. Dolgočasiti se začenjajo, ko  njihova nadarjenost postaja manj skladna s ponudbo, z zahtevami šolskega okolja.  Učne strategije pomembno posredujejo med motivacijo in izpitnim dosežkom, na to pa vpliva tudi samopodoba, zaznana pomembnost in cilji ter globinske učne strategije.  Le malo je učencev, ki so v veselje strokovnjakom in razvijalcem didaktičnih iger in orodij za učenje. To so tisti, ki so učno tekmovalno usmerjeni. Učenci se lahko učijo  oz. pristopajo k učenju globinsko, z razumevanjem. Površinsko, tako da se učijo na pamet (učno nesamozavestni učenci, iz strahu  pred neuspehom) ali tako, da zadostijo minimalnim zahtevam učiteljev (učno pasivni učenci).

Nekega dne bodo prav vsi učenci spoznali, da lahko veliko naredijo z izboljšanjem pristopa k učenju. S spremljanjem in z načrtovanjem. Z združevanjem izkušenj, znanja in prilagajanja zahtevam. Spoznali bodo, da največ lahko storimo sami. Povejte jim to že zdaj in jim pomagajte narediti ta pomemben korak naprej v svojem spoznanju.  Šolsko učenje že dolgo ni nekaj samo učiteljevega, niti starševskega. Otrok sam postaja učno aktiven učenec.  Uporabite praktičen primer posebne motivacijske beležke.  Otroku pomagajte, da si izgradi dobro učno samopodobo. A vedite, čeprav bo delal po motivacijski beležki, pa ne bo posebnega uspeha, se spomnite, da na učenje in učno uspešnost vpliva več ključnih dejavnikov. Da motivacija predstavlja le 20% učnega uspeha (Bloom).

In še dejstvo, ki ga upoštevajte je, da učno neuspešen učenec  morda nadpovprečne dosežke pokaže v obšolskih dejavnostih. Spremljanja in načrtovanja pa se je otrok le naučil. In s tem naredil korak naprej v svojem razvoju.

NALOGA: V majhno beležko, ki vam je vešč in vam bo prirasla k srcu,  si zapišite seznam 100 želja. In potem to beležko ne odvrzite. Imejte jo shranjeno. Ko boste nekega dne slabe volje, jo odprite in poglejte vse te zabeležene in opravljene naloge. In spet boste nasmejani in motivirani za nove naloge.

UČENCI Mladostno razigranost uporabite v svoj prid.  Morda bodo vaše aktivnosti vaš poklic.  VSEŽIVLJENJSKI UČENCI Ne glede na obdobje, listajte po beležkah (zdaj jih imate že vsaj 5) in preverjajte vse odkljukane naloge. Primer izgleda prve strani beležke in vprašanja, na katera si v njo zapišite odgovore !

_____________________________________________________

MOJA POSEBNA MOTIVACIJSKA BELEŽKA                          

Želite si zmage.       Zdaj vem, kaj hočem in si bom to tudi zapisal/a.                                   

Ime in priimek:  _______________________________________________________

Moj motivacijski rek: ___________________________________________________              

  • Zakaj se učim? Naša prednost je, če prepoznamo svoj motivacijski vzorec. To je značilna kombinacija učnega vedenja. Ko smo pred izzivi, reagiramo drugače. Pozneje to spoznanje uporabimo v življenju.  Nikoli se ne nehajmo spraševati ZAKAJ? Odgovori so namreč naša motivacija za učenje.
  • Kakšen je moj pristop k učenju? Kolikokrat se grem učit, ker me starši opominjajo, se učim zgolj zaradi preverjanja znanja. Nikoli se ne nehajmo spraševati KAKO? Odgovori nas vodijo do spoznanj.
  • Kako se motivirate, pomislite o korakih motivacije in kdo vas motivira?Kako krepite vaše učno vedenje? Se lahko zabavno učite. Ste pripravljeni na trend učenja v vsakem trenutku? Lahko povezujete učenje v življenju s šolskim učenjem?
  • Kaj je to/kaj vam služi kot motivacijski faktor? Je to vaš motivacijski vzorec za samozavest, sposobnosti in izkazovanje. Kako pa ste se izkazali? Kdaj ste se počutili samozavestne, ste pri tem uporabili svoje sposobnosti?
  • Zdaj si znova postavite učne cilje (kratkoročne in dolgoročne) in razvijajte interes do učnih nalog (vsebina, postopki, viri). Veliko lahko za to storite sami. Če vam še ne gre, prosite starše, naj vam pomagajo.
  • Z vsakim odgovorom, postajajte učno aktivni učenci, zmeraj v vsakem trenutku. Pišite si učne cilje, želje in spremljajte svoj uspeh. Načrtujte naloge in poti.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3

Možgani in te(le)sno gibanje

Branje za 7 min.

MOŽGANI IN TE(LE)SNO GIBANJE  Za delovanje človeka so možgani, (raz)um bistvenega pomena. Motorični razvoj človeka poteka postopoma. V življenju razvijamo svojo telesno – gibalno inteligenco. Pri večini oblik človeške dejavnosti je možganska skorja »najvišje«  središče. A najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« ne vsebuje skorja. Gardner ob opisovanju telesno – gibalne inteligence predstavi vso skrivnost, ki jo članek deli z vami. Ste med tistimi, ki želite razvijati svojo telesno – gibalno inteligenco in biti spretni s predmeti. Želite v življenju dobro funkcionirati. Za preciznost niso potrebna dejanja in zmožnosti visoko razvite telesno – gibalne inteligence. Kakor jo imajo plesalci in plavalci. Le naš občutek, kakor za spretno ravnanje s predmeti.  Kakor ga imajo ročni obrtniki, igralci z žogo in instrumentalisti. Uporabite možgane za to, da boste spretni.

Komu je članek namenjen?

Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima motorični razvoj, vloga možganov pri telesni dejavnosti.  Za vse, ki se zavedajo svojih spretnosti. Želijo obvladovati in uporabljati telo, v vseh svojih življenjskih obdobjih. Uglasiti um in telo. Svoje razmišljanje in svoja dejanja. In so zato pripravljeni razmišljati in uporabiti nova spoznanja, ki temeljijo na preverjenih teorijah. 

Možgani in te(le)sno gibanje

Uvodoma se sprašujemo, ali je motorična dejavnost manj »visoka« funkcija možganske skorje, v primerjavi s funkcijami, ki podpirajo »čisto« mišljenje.  Moramo umske dejavnosti obravnavati, kot sredstvo za izvrševanje dejanj. Lahko vplivamo na  različne napake, neustrezno izvedbo ali izpuščena dejanja in jih popravljamo.  Lahko vplivamo na to, da ne bomo izpadli nerodno. Velikokrat se ne zavedamo, kaj povzroča pritisk, vpliva na nerodnost ljudi, ki nas obkrožajo. Nerodnost je lahko posledica poškodb območij leve možganske poloble, ki prevladujejo pri motoričnih dejavnostih. Upoštevajmo ta spoznanja v komunikaciji z drugimi. In bodimo v življenju zmeraj obzirni. Spoznavajmo se in nadzorujmo svoje motorične dejavnosti v vseh situacijah.

Izvajanje motoričnih dejavnosti

Gardner navaja, da pri izvajanju motoričnih dejavnosti tako, ali drugače sodeluje večina delov telesa (in živčevja). Mišice gibalke in protigibalke, sklepi in kite. Velik del hotene motorične dejavnosti vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Medtem, ko je pri večini oblik človeške dejavnosti možganska skorja »najvišje središče«, pa najbolj abstraktne in zapletene oblike »predstavitve gibov« vsebujejo nizki bazalni gangliji in mali možgani.  Gibalno območje možganske skorje je bolj neposredno vezano na hrbtni mozeg in dejansko izvršitev specifičnih mišičnih gibov.  Znotraj živčevja pošiljajo veliki deli možganske skorje, pa tudi talamus, bazalni gangliji in mali možgani podatke hrbtnemu mozgu, vmesni postaji na poti, do izvršitve dejanja. Enako je s predstavljanjem in izražanjem, kot se kažejo v pantomimi in igralstvu. Izražanje razpoloženja ponuja človeku v življenju možnost, da uporabi telesne zmožnosti za posredovanje različnih sporočil. Zato za nekatere ljudi pravijo, da jemljejo življenje, kot oder in so si svojo vlogo v življenju zamislili, kot igro. A mi moramo biti več, kot igralci in izumitelji, naučiti se moramo opravljati stvari v življenju. Vsak si želi biti spreten, pristen in vesel vse življenje. Vsak si želi izraziti se, puščati za sabo dober vtis. Kot navaja Gardner je pri hotenih gibih potrebna stalna primerjava nameravanih dejanj z doseženimi učinki.  Možgani spremljajo posredovana povratna obvestila, ki spremljajo izvajanje gibov. Primerjajo jih z vidno ali jezikovno podobo, ki dejavnost usmerja. Na posameznikovo zaznavanje sveta vpliva stanje njegovih motoričnih dejavnosti.

Ali je telesna dejavnost in gibalni sistem nekaj  samoumevnega? Hotena motorična dejavnost vsebuje prefinjeno medsebojno delovanje zaznavnih in motoričnih sistemov. Pri motoričnih dejavnostih prevladuje pri človeški vrsti leva možganska polobla. Vsaj delno je pod genskim nadzorom. Lahko je oseba zelo spretna v motoričnih spretnostih, a ima jezikovne in logične spretnosti uničene.

Friederic Bartlett ni priznaval stroge meje med telesnimi dejavnostmi in miselnimi spretnostmi.

Piaget svojega dela ni postavljal v razmerje do telesne inteligence. Nov pogled na razum je usmerjal na »višje« funkcije. A prav njegov opis senzomotorične inteligence osvetljuje  njen začetni razvoj. Napredovanje posameznika  od najpreprostejših refleksov (sesanje, gledanje) do vedenjskih dejanj (nadzor s posamičnim namenom). Samostojna dejanja vidimo v povezavi, težnji po cilju. Vse dokler uporaba ne vstopi na področje »čistega mišljenja«.

Delovanje gibalnega sistema  je neverjetno zapleteno,  zahteva izredno diferencirano in hkrati povezano usklajevanje številnih različnih živčnih in mišičnih sestavin. Ko se roka premakne, da bi nekaj prinesla, vrgla ali ujela, poteka zelo zapleteno medsebojno delovanje oči in roke, pri čemer vsakemu gibu sledi povratno obvestilo, ki omogoča natančneje nadzorovan naslednji gib.

Npr.: Otrok sega po predmetih. To prijemanje razvije v podajanje predmetov iz ene roke v drugo. Preproste strukture se povežejo v bolj zapletene sestave. Motorični razvoj poteka postopoma. Za oceno sposobnosti in talentov so pomembne faze rasti otroka, posameznika. Vemo, da se telo v različnih življenjskih obdobjih ne razvija enako hitro.

Mehanizmi povratnih obvestil so zelo razdelani, tako, da se motorični gibi neprestano izboljšujejo in urejajo na osnovi primerjave med nameravanim ciljnim stanjem in dejanskim položajem udov ali udov telesa v določenem trenutku. Bodimo torej pozorni na naše motorične gibe in na proces, ki se ob njih dogaja v naših možganih. Uporabimo možgane za to, spretnosti in izraz. Opazujmo se v različnih situacijah. In se postavljajmo pred izzive. Le tako bomo presenetili sami sebe, ko bomo na točki, da nam bo dobro razvita telesno – gibalna inteligenca služila, tako kakor smo si želeli, postavili za cilj. Že z razmišljanjem o motoričnih spretnostih naredite velik korak k razvoju le teh.

 

Literatura:

Razsežnosti uma; Teorija o več inteligencah, Howard Gardner

Veliki leksikon o človeških značajih; J.B.Delacour

Priročnik za preživetje v življenju;  Bear Grylls 

Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost; Thomas V.Krafft

Popolnoma naskrivaj; Vanja Lebar

Članku sledi pesem. V tej pesmi je opisano, kako pomembno je, da nekaj začutimo, to zaznamo. To mislimo in hočemo potegniti na površje: … občutimo, hočemo, mislimo in zmagamo.      OHM

Misel privre na površino.

Čutim svoje zmagoslavje in njihov poraz.

Drvim in ne bom se ustavila.

Kako se ugasne ta ogenj?

Gorimo, jaz sem zmagala.

Čutim, da letimo na metli.

Drvimo po toboganu.

Hitrosti so svetlobne.

Otroci se me primejo za roko.

Ustroj disciplinirane ukalupljene anomalije.

Vsi smo na metli.

Letimo proti vesolju.

Občutimo, hočemo in mislimo.

In smo zmagali.

Igramo se space animals.

Urim koncentracijo

Branje za 4 min.

Koncentracija je pomembna, kakor tudi naše usmerjanje pozornosti. Predavanje ni vezano le na šolsko učenje. Podaja nekaj teorije in primere vaj za urjenje v koncentraciji. Namenjen je vsem, ki opažajo, da bi njihova koncentracija lahko bila še boljša.

Urim koncentracijo

Koncentracija je sposobnost zbirati misli na zaželeni točki in jih tam pustiti. Sposobnost in zmožnost koncentracije cenijo tako umetniki kot znanstveniki. Nič ne koristi, če se lahko koncentrirate samo za nekaj sekund, biti morete sposobni, da svoje misli  tudi za dalj časa naravnate na določeno točko.

Koncentracija pri delu in opravljanju nalog je pogoj za kvalitetno opravljeno delo. Koncentracija pri učenju je pogoj za uspešen študij. Koncentracijo povečujemo s pitjem zeliščnih čajev, ingverjevega čaja z limono in meto ali s črnim čajem. Če nam koncentracija uhaja na kruljenje v želodcu, morda najprej lakoto premagamo s kozarcem vode. Kot drugo pa vemo, da se po preobilnem obroku koncentracija telesa preusmeri na presnovo, zato se ob učenju ne prenajedamo. Za koncentracijo je pomembna telesna drža. Sedimo vzravnano. Med učenjem vstanimo, naredimo nekaj počepov. Lahko se pretegnemo tudi na stolu.

Na koncentracijo vplivajo tudi naša pričakovanja in postavljeni cilji. Z motivacijo usmerimo svojo pozornost in razvijamo koncentracijo ob določenih nalogah. Lahko je naša prednost, da si določimo, kdaj, kje in kako se bomo učili. Vemo, da imamo kratkoročni in dolgoročni spomin. Če snov dobro skladiščimo, je nismo pozabili. Le za priklic potrebujemo nekoliko več časa. Nova snov izpodrine staro. Zato je ugotavljanje predznanja tako pomembno. Pozorni smo na avtorje, izid literature in se urimo v primerjanju.

Za koncentracijo so priporočljive vaje. Ves čas, ki ga namenimo jamranju, je lahko sproščen pogovor pred učenjem in nam služi, kot osnova za koncentracijo na učenje. Pozornost nam ne bo uhajala na stvari, ki nas bremenijo. Hitri bomo ob učenju in bomo 100% pri stvari. Hitro ugotovimo, da se redkeje lotimo snovi, ki je prej nikoli nismo obdelali oz. se je nismo lotili z veseljem in z vso svojo vnemo. Zmeraj raje posežemo po tistem, kar nekaj že vemo. A naš cilj je, naučiti se učiti se v življenjskih situacijah, veliko odnesti iz vsakdanjika. Biti zmeraj na preži. Učenje pri knjigi naj bo le za snov, ki se je drugače ne moremo naučiti. Za osvajanje snovi potrebujemo še dobro razvite miselne procese, sposobnost primerjanja, sistematiziranja in sklepanja. To, koliko se obremenimo, je odvisno od rokov. Roki za preverjanje znanja so določeni pravočasno. Če smo na tekočem s snovjo in obiskujemo šolo, predavanja je učenje pred preverjanjem zanimivo. Primerjamo, deduciramo in apliciramo s konkretnimi primeri ter urimo svoje miselne procese, zato ohranjamo svojo umsko kondicijo in se ne bomo po nepotrebnem obremenjevali. Uporabljajmo vse inteligence in si naredimo učenje/življenje zabavno. Če si ogledamo dokumentarni film, si morda pred, ob ali pa o tem kaj preberemo.

Kadar pa beremo literarna dela, zgodbe, izmišljotine, basni svojo koncentracijo razvijamo tako, da smiselno sledimo naslednjim dogodkom v literarnem delu. Pozornost usmerjamo na like, kraje, morda na dogodke in poiščemo rdečo nit.

Barve v veliki meri vplivajo na našo koncentracijo. Koncentracijo in budnost ohranja rdeča barva, simbolizira ustvarjalnost in modrost. Pri določanju značajskih lastnosti s pomočjo barvne lestvice najljubših barv razlikujemo med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Tako je za rumeno kljub znanemu pozitivnemu učinku in čustvenemu naboju življenja, prisrčnosti do sveta in prepuščanja v navdihu in intuiciji, kljub plemenitosti in širokosrčnosti. Je pa za osebe, ki imajo rumeno med najljubšimi barvami značilno, da je koncentracija pomanjkljiva in je zavisten, ljubosumen, posmehljiv in piker. In modra, ki pozitivno uvidevno zaupa v prihodnost, notranje uravnovešeno in urejeno z občutkom za pravičnost, kljub temu k značaju kliče prazne upe, sanjavo romantičnost in pomanjkanje discipline.

Verjetno se sprašujete, kaj storiti za dobro koncentracijo?

Izvajati vaje in vaditi koncentracijo in pozornost. Učenci, ki imajo težave z branjem, usmerjajo pozornost na besedilo in obdržijo stopnjo pozornosti med branjem. Vaja usmerja pozornost na neko besedilo in ohranja pozornost skozi celotno (kratko) vajo.  Učenec »trenira« celostno prebiranje besed ter hitro premikanje oči z besede na besedo.  Vaje lahko delamo tako pogosto, kot se vam zdi potrebno.  V začetku je nekaj več porabe časa zaradi prilagajanja pravilom Ko učenci to osvojijo, traja vaja ca. 1-2 minuti, učinek pa je zelo dober. Lahko jo uporabimo za začetek delovnega dne, kot razvedrilo ali pri uvodu, pri dopolnilnem pouku. Po večkratni uporabi takih vaj se prepoznavanje in zapisovanje besed zelo izboljšata, sposobnost koncentracije pa poveča.

        Izkazovanja  - Izkazujejo se športniki, mi jih obožujemo.
Obožujemo jih do zmage in naprej. Šport, disciplina, motivacija.
Tudi MI se bomo morali kdaj izkazati.

 

Literatura:

Gunther, B.: Urjenje spomina in koncentracije, Ljubljana

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Russel, P.: Knjiga o možganih, Ljubljana

Zavedanje in obnašanje

Branje za 5 min.

Predavanje nas spomni, da če ne poznamo motiva, ostanemo nemotivirani!  

Zavedanje in obnašanje

Kaj je vaša motiviranost za učenje? Kako skrbite za njo. Skrb za motive, motivacijo je v življenju kakor skrb za svoje telo. Če se zavedamo, lahko vplivamo na svoje obnašanje smo lahko za odtenek uspešnejši. In usmerjamo naša dejanja k zastavljenim ciljem.

Učna motivacija  – Primer kratke komunikacije:

Učenec: » To, kar povzroča, da se rad učim, ni moja sošolka. Ta motiv je učiteljica podtaknila moji mami, ko je prišla v šolo. V šolo hodim zdaj raje, ker razumem. Morda tudi za to, ker smo se šele sedaj začeli učiti snov, ki je od prej nisem poznal.

Moje veselje pa je tudi čakanje na počitnice, na čas, ko gremo na morje. Sila, ki me žene k temu, da sem priden je torej moj motiv, moje pričakovanje počitnic na morju.«

In učiteljica odgovori: » Motivacijsko sredstvo je torej v tem primeru zate morje. Že ob tej besedi se čuti, kako zelo srečen si. (emotiven) In zato imaš tako rad zvezek, na katerem je slika z motivom morja. In če se prav spomnim, si se najraje učil iz tega zvezka in vsi spisi v njem so se nanašali na morje.«

Barica M. P. v dejavnikih učenja poudarja, da so si učenci različni in je pouk potrebno individualizirati po sposobnostih in motivacijskih razlikah. Učitelji morajo biti pozorni na učence, ki jih neuspeh močno prizadene. Med temi prevladuje strah pred neuspehom. Takšni učenci ne tvegajo. Potrebujejo zunanje spodbude. V nasprotju z učenci, ki so storilnostno motivirani, ki potrebujejo težje naloge. Tako težke, da ravno še zmorejo. Le tako zadovoljijo njihov element tveganja in napetosti.

 Storilnostna motivacija (angl.achievement motivation, nem.leistungsmotivation)

V vrtcu in v času prvih let šolanja ( med tretjim in osmim letom) se položijo osnove storilnostne motivacije. To je naša želja po uspehu, strah pred neuspehom in redki primeri strahu pred uspehom. Višja storilnostna motivacija običajno pomaga k višjim učnim dosežkom.

Bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju težkih, zahtevnih dejavnostih. Nekateri posamezniki so v življenju bolj ambiciozni, nekateri manj. Nekateri se ženejo za velikimi dosežki, vse bi dali od sebe. In če dobro opazujemo, jih nihče ne kontrolira. Odrasli so in ne dobivajo več pohval in ocen, kakor jih učenci. Drugi pa se lotijo dejavnosti le pod zunanjim pritiskom.

 Motivacijska pesmica

 Motiv, moja motivacija.

Postaja moj motivacijski korak.

Moja lokomotiva, k kateri pripenjam vagone.

Motivično pestro sem si uredil kotiček za učenje.

Mama mi je pomagala pri skrbi za to, da sem motiviran pri delanju nalog. Še zdaj emotivno doživljam to spoznanje.

In zdaj sem motiviran, za učenje.

 Motiv, kaj je torej motiv?

Motivi so odvisni od socialnega okolja in so posledica superega. Poznamo več vrst motivov. Nekatere, pravimo jim univerzalni srečujemo pri vseh ljudeh. Naj jih najprej naštejemo: primarni in sekundarni motivi so vrojeni, piše Musek, to so npr.: goni in gonske potrebe. Primarni motivi, omogočajo človeku preživetje. Sekundarni motivi, povzročajo zadovoljstvo, niso pa povezani s preživetjem.Podedovani in pridobljeni motivi so naučeni in socializirani. Interesi in vrednote. Podedovane motive prinese človek s seboj na svet. In skozi življenje si človek pridobi pridobljene motive. Podobno navaja Musek delitev kot: biološki, fiziološki  in  psihološki, socialni motivi.

Tako je zanimivo, da najdemo motive, ki so univerzalni in jih srečujemo pri vseh ljudeh, prav tako pa poznamo regionalne motive, ki jih srečamo le ne določenem območju. Nas pa najbolj zanimajo individualni motivi, ki jih srečamo zgolj pri posameznikih in se zelo razlikujejo. Daleč največji motiv pri človeku je preživetje, ki je tudi primarni in univerzalni motiv. V sklop preživetja spadajo potrebe po vodi in hrani, potrebe po izločanju, fizični celovitosti ter potrebe po spanju in počitku. A vendar ostajamo pri učenju in učimo se zato, da bomo v življenju znanje uporabili. Uporabili ga bomo v svoj prid, da bomo lahko kvalitetno preživeli življenje. Pa vendar, kljub znanju in vedenju je mnogo ljudi v življenju v boju za preživetje večji del svojega časa življenja. Pasti, ki imajo velik vpliv na našo motivacijo so številne. Zaupamo si, da postajamo mojstri življenja. In da imamo pozitivno samopodobo, ki nas vodi k uspehu.

Tanke meje:

  • Ko visoka samopodoba prerase v ponos, samovšečnost in nečimernost je past.
  • Ko gledamo na druge, kot da so boljši mojstri, kot mi sami, gojimo zavist. Past.
  • Če smo požrešni, nagnjeni k užitkom. Če nas žene potreba po hrani in po materialnih stvareh prekomernem obsegu. Past.
  • Če smo pohotni, jezni ker se soočamo z ovirami, ki jih ne moremo premagati, potrebujemo znanje borbe s konflikti in frustracijami.
  • Pohlep nas ne bo naredil v vseživljenjske učence, temveč nas bo odpeljal v kazino. Past.
  • In nenazadnje, če se polenimo, inatelektualno ali telesno, bodo hitro drugi delali namesto nas. Past.

 

Literatura:

Klaus Kolb – Frank Miltner ; Otroci se zlahka učijo

Mojca Juriševič; Lj. 2006 ; Učna motivacija in razlike med učenci

Dr. Charles Lever; Lj. 2000 ; Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata

Dejavniki uspešnega učenja ; Barica Marentič Požarnik

Vanja Lebar; MS 2014;  BesedoVanja 3

Je nadarjeni genij

Branje za 5 min./ Vaja za 3 min.

V kolikšni meri je genialnost pogojena z dednostjo in okoljem?

Prispevek je namenjen staršem, učiteljem in vsem, ki jih zanima tematika: talent, nadarjenost in genialnost. Kaj boste povedali otroku, če vas bo vprašal kdo je genij?  Na prvi pogled mislimo, da vemo vse o dednosti, okolju, inteligencah in človeških možganih. Če drži, da imamo v sebi vsi malo genija, potem je bistvo delovanja to, da odkrijemo talent in razvijemo strast do svojega poslanstva. Rešitev je v ustvarjalnosti.

Ta dar je genialnost

“Z lahkoto napraviti, kar je drugim težko, pomeni imeti talent. Napraviti, kar je talentu nemogoče, pomeni biti genialen.”        Jorge Amado

Tabula rasa – bel nepopisan papir, radovednost in želja po raziskovanju. Vsi pomislimo na otroka, ko preberemo te besede. Pomislite na dejstvo, da tudi takrat, ko se motiviramo, želimo, da bi v sebi prebudili otroka. A smo že dolgo odrasli. Vedno želimo več izvedeti o svetu, v katerem živimo.

Zdrav otrok je radovedno bitje, želi si izkušnje in znanje. Prepogosto se dogaja, da nam poskusi pomoči predstavljajo ovire. Zatrejo našo naravno željo in raziskovalni čut. Namesto problemov, ki naj bi jih reševali, nam ponujajo rešitve, ki naj si jih zapomnimo. Če otrokove silovite radovednosti ne izrabimo, jo lahko za vedno pozabimo. Z otrokom je treba ravnati kot z zavedajočim se, učečim se in razvijajočim se središčem ustvarjalnega uma, in pokazal bo, da to tudi je.

Sodobna družba, težki časi morda res niso prijazni do otroka. Bodimo mi. V številčnih razredih pogosto ni časa za delo s posameznikom. Nujno bi bilo upoštevati potrebe vseh učencev, saj je vsak za nekaj nadarjen. Ustvarjalnost je pogoj, da odkrijemo nadarjenost in različne talente. Individualne razlike so pogojene z okoljem. Od malih nog otrok vsrka prenekatere dejavnike okolja. In se v skladu z njim razvija. Je torej genialnost pogojena z okoljem? Gre za spor okrog vprašanja, kaj šteje več: prirojeno ali privzgojeno. Odločilno vlogo pri duševnih sposobnostih ima dednost. Okolje nosi velik pomen.

V sebi razvijamo različne talente: splošno socialno zmožnost, sprejemljivost, motivacijo, prostorsko razmišljanje, logično razmišljanje, jezikovne sposobnosti, telesne sposobnosti, ročne spretnosti, glasbena nadarjenost in ustvarjalnost. Ste kdaj pomislili, koliko vsega ste se naučili s pomočjo metode ”na napakah se učimo”?

A prijetna skupna doživetja vse prisotne čustveno okrepijo in socialna zmožnost pride do izraza. Genijalnost je potrebno odkriti, razvijati in nadgrajevati. Oseba, ki otroka uči ob izkušnjah je v otrokovem življenju veliko vredna. Saj prijetna čustva dajejo moč. Za genije je značilno, da so imeli vzgojo pomembnih drugih. Številne raziskave o genijih in nadarjenih otrocih kažejo na to, da naše sposobnosti niso prirojene, tako kot recimo rdeči lasje, modre oči ali oblika uhljev. Kaže, da o naših duševnih sposobnostih odloča predvsem kvaliteta zgodnjega okolja, še zlasti v obdobjih tik pred in po rojstvu. Skupna značilnost skoraj vseh nadarjenih otrok je, da so odraščali v vsebinsko bogatem in raznolikem okolju, kjer so imeli veliko priložnosti za učenje. Tak primer je npr.: John Stuart Mill, že pri treh letih se je učil grško.

  • Ste kdaj pomislili s čim so se ukvarjali vaši sorodniki, tete, strici, bratje, sestre, starši, stari starši, pradedki in prababice?
  • Kaj so počeli v prostem času, za kaj so bili nagrajeni?
  • Ste kdaj pomislili, zakaj občudujemo vzornike?

Mozart se je rodil v družini glasbenikov, sredi glasbil, in je že v najnežnejših letih poslušal očetovo glasbo. Pri petih je igral violino in komponiral zanjo, pri osmih je napisal svojo prvo simfonijo.

Kot otrok je npr.: Albert Einstein bil tako molčeč, da je morda prav zaradi tega začel dojemati in pojmovati svet bolj samosvoje.

Posameznik z močno razvitimi logično-matematičnimi in prostorskimi zmožnostmi je nadarjen za fizikalno znanost. Logične zmožnosti so morda razmeroma bolj pomembne za teoretično usmerjenega posameznika. Prostorske za eksperimentalnega znanstvenika. Posameznik, ki ima poleg teh zmožnosti še jezikovne in družbene spretnosti, bi bil idealen vodja velikega znanstvenega laboratorija.

Očitno je, da je za odvetnika dobro, če ima visoko razvito jezikovno, logično in medosebno inteligenco (manj očitno je, kako bi k njegovi poklicni uspešnosti lahko prispevali glasbena ali gibalna inteligenca). Politik npr.: lahko v sebi združuje razvito jezikovno in družbeno inteligenco, razmeroma malo pa potrebuje logično zmožnost. Tudi eleganca, do katere pomaga gibalna inteligenca, mu lahko koristi. A ne tako, kot gledališkemu igralcu, ki najbolj ceni jezikovno in telesno inteligenco. A medosebna inteligenca npr.: za samo spretno izvedbo gledališke igre ni pomembna. A režiser brez obvladovanja le te, ko mora uskladiti veliko št. posameznikov ne zmore.

Talente bomo prej odkrili v projektnih skupinah. Zato je učinkoviteje nadarjenost spodbujati na gledaliških delavnicah, ob dodatnem pouku matematike, na posebnih urah za ustvarjalno razmišljanje. Vsi smo mi pravzaprav v sebi malce geniji. Vprašanje je, koliko in kako čas namenimo idejam in delu na njih. In ali imamo možnost, da v sebi odkrijemo to strast. A dejstvo je, da najbrž ne uporabljamo niti enega odstotka svojih možganov.

Šele v poznih šestdesetih so psihologi začeli spoznavati, do kolikšne mere zmorejo mladi možgani vsrkavati tudi okolje in se mu prilagajati. Postajamo maksimalno ustvarjalni v okolju, kjer delujemo. Posvečamo se sebi, znebimo se globoko zakoreninjenih stresov in negativnega pogojevanja. In se ob življenju zanimajmo za meditacijo, sproščanje, odpravljanje stresa, psihoterapijo, svetovanje, masažo, jogo itn. …

A za to, da bi MI postali geniji, je v tem obdobju že prepozno.

VAJA: VADIMO PROSTORSKO PREDSTAVO z otrokom

Postavite otroka pred nalogo ocenjevanja oddaljenosti: Igraje se bo naučil kako oceniti razdaljo. Navadil se bo trirazsežnosti in namišljenih črt v prostoru. Koristno vsaj za geometrijo in tehnično risanje. Naj oceni razdaljo v sobi od oken do vrat. Naj oceni razdaljo do šole. Tako bo razvil dobre sposobnosti prostorske predstave. Znal se bo orientirati in se bo redko izgubil.

 

Literatura:

  • Gardner, 1995: Razsežnosti uma. Teorija o več inteligencah. Lj.
  • Lebar, V. 2015: Umska poigravanja z BesedoVanja, MS
  • Von Krafft, T.2008: Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost. Lj.

Deli možganov

Branje za 5 min.

Deli možganov

So lahko možganski odseki območja sporočanja? A. Ahrend je zagovarjal, da za vzboklinami in izboklinami na lobanji delujejo življenjske sile. Morda je to premreženost možganskih celic. Tako je nastala domneva, da gre za delovanje možganov, ki so za posameznimi deli lobanje. Sile je predstavljal po shemi: Dojemanje, predstavljanje, praktično razmišljanje, filozofija, modrost, etika in vera. Beyer poudarja, da ima normalno razvit človek pribl. 25 milijard možganskih celic. Te tvorijo misleče možgane samo tedaj, če so medsebojno povezane in lahko druga drugi posredujejo informacije.

Deli možganov  Hrbtni mozeg ali hrbtenjača + Možgansko deblo + Mali možgani + Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus in limbični sistem. Med dele možganov štejemo tudi:  Hipotalamus + Limbični sistem + Možganska skorja ali korteks + Možganske ovojnice.  

Hrbtenjača opravlja zelo preproste reflekse in deluje kot glavni komunikacijski kanal med glavo in ostalim telesom.

Možgansko deblo je na vrhu hrbtenjače, je nekako njen podaljšek. Sestavljajo ga srednji možgani, reticularis, podaljšan mozeg (medula oblongata)  in hrbtnega mozga (zgornjega dela hrbtenice). Del možganskega debla je tudi pons – most oz. mostič.

Beyer pravi, da vse informacije, ki prihajajo od telesa v možgane in nazaj, morajo skozi to možgansko deblo in se tu na poseben način spremenijo. Možgansko deblo bdi nad informacijami, ki prihajajo skozi čutila in jih filtrira. Če ste na primer v sobi, kjer se vklaplja in izklaplja hladilnik, se na zvok kmalu navadite.

Mali možgani so podobni možganski skorji. Imajo več funkcij predvsem pa skrbijo za usklajevanje gibov. Delujejo tako, da informacije vseh čutov integrirajo z mišicami in tako poskrbijo, da se gibljemo enakomerno in ubrano, ne pa krčevito in neusklajeno.

Srednji možgani so skupno ime za talamus, hipotalamus (globlje ležeči deli) in limbični sistem. Omogočajo boljše razumevanje celotnega delovanja možganov. Talamus je veliko območje z mnogimi jedri, od katerih ena pošiljajo informacije čutov možganski skorji, druga pa posredujejo informacije med obema deloma možganske skorje. Podpira velike možgane v določenih procesih, povezuje npr. posamezne slike skorje velikih možganov v zavestne celovite slike. S tem posegajo vmesni možgani v potek zavedanja in nezavedanja in tudi v sanjsko dogajanje, v katerem se vrstijo celovite slike.

Tik pod talamusom leži hipotalamus, majhna, komaj za grah velika, zato pa toliko bolj pomembna tvorba. Nenehno nadzoruje kri in ima pomembno vlogo pri nadzorovanju spanja, spolnega vedenja in čustev. V hipotalamusu se uravnavajo posebni vegetativni procesi, kot so občutek lakote, potenje, mraz, žeja, odziv na nevarnost, telesna temperatura, agresija, presnova in še mnogo drugega.

Limbični sistem je skupina struktur sredi možganov in igra pomembno vlogo pri čustvih in motivaciji.

Možganska skorja ali korteks zavzema le četrtino celotne prostornine možganov. Starejši del skorje se imenuje hipokampus (tudi arhikorteks). Možganska skorja vsebuje 75 % od desetih milijard nevronov. Pokriva velike in male možgane, deli se v levo in desno poloblo. Ima območja za vid, sluh, vonj, okus, telesne občutke in gibe ter središča za jezik. Ta območja imenujemo asociacijska območja. Ključno vlogo ima pri pomnjenju, pozornosti. Pri zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti.

Možganske ovojnice so vrsta open, ki prekriva celotne možgane. Zunanje so namenjene zaščiti, v notranjih je obilje arterij in ven, ki možgane oskrbujejo s krvjo. Možgani, čeprav jih je le za 3 % celotne telesne teže, porabijo kar 25 % kisika, ki pride v telo.

Možgani v primerjavi z računalnikom

V nasprotju z računalnikom lahko možgani hkrati opravljajo tisoč različnih funkcij in podatke navzkrižno preverjajo in povezujejo. Čeprav so možgani kar nekajkrat sposobnejši in prožnejši od računalnika. Njihova kompleksnost daleč presega kompleksnost moderne tehnologije. Možgani, ki bi bili narejeni iz tranzistorjev, bi do kraja napolnili veliko halo, takšni, ki bi uporabljali mikroelektroniko, pa bi napolnili veliko sobo. Skladiščene zmogljivosti možganov so tolikšne, da lahko vanje vsako sekundo, od rojstva do smrti, spravimo na tisoče novih podatkov in še ostaja prostora.

Literatura:

Russel, P. : Knjiga o možganih, Ljubljana.

Günther, B. :1992; Urjenje spomina in koncentracije;Kreativno učenje, Superučenje, Učenje v sprostitvi. Ljubljana.

Pišemo KREAPIS

Branje za 4 min./ Vaja za 2-5 min.

Predavanje ponuja ideje in konkretne primere za učenje pisanja ob katerem smo kreativni. Zanimiv bo vsem, ki že pišejo in tudi tistim, ki šele razmišljajo o kreativnem pisanju in pisanju zgodb.

KREAPIS je znati pisati

Verjemite ali ne, vsi smo pisatelji. Nekje globoko je v vsakem človeku enkratna in nadarjena bit, ki deli mnenja in čustva, zadovoljno pripoveduje zgodbe in razlaga, kako kaj narediti. Ko razvijemo motivacijo, bralno kulturo in svoj besedni zaklad, nam pisanje postane dnevna rutina. Tudi okolje , v katerem pišemo, je temu primerno urejeno. Za pisanje si pripravimo ustvarjalno vzdušje, uredimo svoj kotiček. To s kančkom okusa naredimo tako, da nas že s pogledom nanj spodbuja in vabi k pisanju. Danes ima namreč veliko otrok srečo, da jih učijo po metodah, ki vključujejo ustvarjalnost desne možganske hemisfere. Odrasli se ob pisanju vrnejo k pripovedovanjem iz otroštva.

Bogastvo in modrost odraslega, so njegovi spomini. Če si je skozi življenje nanizal polno lepih in zanimivih zgodb, bo ostal bogat do konca življenja. Rdeča pripovedna nit, ni pomembna le pri pripovedovanju ampak tudi pri pisanju. Ustvarjalni smo, kadar pišemo svoje spomine. Če pa pišemo, kot pišejo pisatelji, neresnične pripovedi, izmišljotine in basni, se držimo fabule. Fabula predstavlja smiselno sledeče dogodke v literarnem delu, v zgodbi. Kdor bere, razmišlja o dogodku. O likih, situacijah, stališčih oseb, ki so vpleteni v zgodbo. Usmerjeno mišljenje nas vodi k razmišljanju. Kot bralci razmišljamo o tem, kakšno stališče smo, bi ali bomo zavzeli v takšni situaciji.

Komu pišemo?

Ko začnemo, si postavimo cilj kaj želimo napisati in kaj želimo s pisanjem doseči. Naredimo zasnovo, zaplet. Izberemo like, jih postavimo v okolje. Glede na vsebino si določimo jezikovno raven. Zgodbo odenemo v barve in v sliko. Izpostavimo nauk, čustva  in razplet. Osebam, ki smo jih postavili v sliko naše zgodbe poskušamo dodajati karakterje. Literarni junaki, tako postajajo vse bolj realistično obarvani. Razmerja in odnosi med liki zgodbe  postanejo predmet našega preučevanja. Osebe so vse bolj usklajene z opisi in dejanji našega literarnega dela. Kmet govori, kot kmet, slikar kot slikar.

Kakor smo sami občutljivi za doživljanje zapisanega besedila, tako so tudi bralci.

Velikokrat končajo zvezki, dnevniki in papirji na katere smo zapisali pesmi v predalniku. Zato moramo vedeti, komu pišemo. Prav bi bilo, da naše pisne izdelke kdo prebere. Da uvidimo prikrite napake, preden postanejo naša navada pri pisanju. Kreativno pisanje tako postaja kvalitetno pisanje. In morda bo naš hobi kdaj naš poklic.

Kako še lahko izboljšamo kvaliteto svojega pisanja?

Kreativnost s pomočjo miselnih vzorcev   Če smo kreativni s pomočjo miselnih vzorcev, pišemo zgodbo iz njega. Ključne besede zgodbe, zapišemo v obliko miselnega vzorca. Vsak krak vzorca nam služi za nenavadno in duhovito nadaljevanje. Morda bo zgodba čudna ali nenavadna. Miselni vzorec je le temelj, stolp domišljije. In iz njega nastane naš kreativni zapis. Če smo boljši v pripovedovanju, si po vzorcu posnamemo zgodbo na telefon. In jo prepišemo na računalnik.

Vzorec ima poseben učinek na nas. Naši možgani uživajo v občutku reda, ki ga ustvari seznam.

In kaj lahko stori šola za to, da bo učenec razvijal sposobnosti pisanja? V skupini je ta vaja primerna tudi za razred. V tem primeru vsak učenec pove stavek, dva. Naslednji nadaljuje in zgodba nastaja vse dokler so besede nanizane na miselnem vzorcu. Tako učenci sestavijo zgodbo. Pomanjkanje zanimanja odpravimo s prepričanjem, da je razmišljanje dejavnost, ki prinaša nagrade. Zabeležimo nastale zgodbe in jih preberemo. Poskušamo pokazati, kako zanimivo in ustvarjalno je pisanje.

Ste se že kdaj vprašali, ali je učilnica pravi prostor za premišljevanje? S pomočjo sestavljanja zgodbe, razmišljamo o spremembah in vplivu na potek zgodbe. Vsak učenec ima v sebi svoj razvoj zgodbe, ki nastaja. Zato je ta morda nenavadna. Zato uporabimo upovedovanje.

Upovedovanja  Upovedovanje je proces, v katerem dobi pomenska podstava povedi svojo izrazno podobo. Pomen izražamo z razvrščanjem stavčnih členov, s končnicami, z obrazili ali s posebnimi besedami. Sporočilo oblikujemo, ubesedimo, upovedimo, ko zaključimo z zbiranjem in urejanjem gradiva.

Največ pa nam bo pomagalo pisanje samo, vaja. Urimo se v določenih vajah. Za pisanje zgodb lahko po svoje zaključujemo odlomke iz besedila. Spreminjamo situacije, značaje oseb, razmišljamo o spremembah in vplivu na potek zgodbe, besedila in na novo sporočilo zgodbe.

Za koliko stvari ste že rekli, da zanje niste dobri, potem pa ste jih le poskusili?  Pisanje nam lahko zapolni prosti čas v vseh življenjskih obdobjih. Prvi pogoj je, da smo ustvarjalni že pri branju in tako svoj interes razvijamo  skozi vsa obdobja v življenju. Zaupajmo si in se prepustimo ustvarjanju.

Vaja:  Kreativno pisanje s pomočjo slik

 V časopisu ali revijah, ki jih najdeš v knjižnici poišči 4 slike:

  1. Dva zaljubljenca.
  2. Žensko z mačko.
  3. Sliko mističnega kraja.
  4. Sončni zahod.

Zalepi jih, vsako na svoj A4 papir in zraven zapiši zgodbe z naslovi:

  1. Opiši ljubezenski prepir med parom, ki se je razšel.
  2. 100 vrstic o ženski, ki povozi mačko na cesti.
  3. Opiši kraj, kjer nikoli nisi bil, a si ga videl na sliki in si močno želiš tja!
  4. Poletni dan se izteka, … (prosti spis ali pesem).

Literatura:

Buzan T. in B. , 2005 Knjiga o miselnih vzorcih, Lj.

Lebar V. , 2013 Besedovanja 3, MS.